Trpljenje mladega Wertherja: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
::::::<p align=right>''Živel sem, ljubil in zelo hudo trpel! To je bilo na stvari.''</p>
 
'''Trpljenje mladega Wertherja''' ([[nemščina|nemško]] ''Die Leiden des jungen Werthers'') je [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejev]].sentimentalni roman. Po obliki je to [[pisemski romanrhoman]] in sodi v [[romantičnarhomanntična književnost|predromantičnopredrhomantično obdobje]].
[[RomanRhoman]] je Goethejevo zgodnje [[knjiga|delo]]. Nastalo je leta [[1774]], ko je imel [[avtor]] 24 let. Osrednja [[literarna oseba|oseba]] pripovedi je mladi Werther. Bralcu izpoveduje svoja občutja v obliki [[pismo|pisem]], ki jih piše prijatelju Wilhelmu.
 
V [[roman]]u se oglašajo tudi [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] misli o naravi in Goethejeva [[kritik]]a družbe, ki posamezniku onemogoča svobodno voljo in čustvovanje. To je prva [[pripoved]] o novem tipu romantičnega človeka - plemenitem in ljubečem, toda v življenju nesrečnem in tragičnem.
Nekega dne se je vrnil Albert, Lottin zaročenec. Bil je dober, delaven, izobražen človek. Wertherju njegova prisotnost ni ugajala, četudi sta postala prijatelja. Prijatelja in dopisovalca Wilheima je prosil naj mu najde službo v kakem drugem kraju, da ne bi trpel zaradi Lotte. Po nekaj dneh je odpotoval brez pozdrava Lotti in Albertu.
 
Ni se mogel prilagoditi življenju brez Lotte, čeprav je veliko napora vložil v to. Nihče ga ni razumel. Ni zdržal dolgo v tuji družbi. Odpotoval je do njemu naklonjenega grofa, toda tam se je začel dolgočasiti. Vrnil se je v Wahlheim. Med potjo se je ustavil v kraju, kjer je preživljal svoje otroštvo. V Wahlheimu so se stvari poslabšale. Slutnja, da ne bo nikdar dobil Lotte, se je potrdila. Začel je misliti na samomor. Alberta je zasovražil. Naposled se je odločil, da si lahko pomaga le s samomorom in da je le-ta edina rešitev. Pred tem je obiskal Lotte. Hotel jo je poljubiti, sprva ga je poljubila, a se je kasneje spomnila na Alberta in ni hotela več. To je bila kaplja čez rob. Sposodil si je Albertovo pištolo, pištolo je dala slu Lotte, ki je že malo slutila kaj se bo zgodilo, vedar nič ni rekla, ker se je balak kaj bi rekel Albert na njen poljub z Wertherjem. Napisal je poslovilno pismo, ter poravnal nekatere račune. Ko je ura bila polnoč se je ustrelil, zjutraj so ga našli še napol živega, a mu niso mogli več pomagati.
 
Zajel ga je vrtinec nasprotujočih si občutij in čedalj bolj je bilo jasno, da ga bo pogoltnilo na dno. Čim bolj se je zapiral sam vase, tem bolj je izgubljal tla podvrtod nogami. Resničnost, ljudje in predmeti, vse se mu je popačilo.
 
==Glej tudi==
 
== Viri ==
*Cuderman [et al.]: ''Branja 2: berilo in učbenik za 2. letnik gimnazij ter štiriletnihiletnih strokovnih šol''. Ljubljanaljublana: DZS, 2001.
 
[[Kategorija:Johann Wolfgang von Goethe]]
Brezimni uporabnik