Valentin Vodnik: Razlika med redakcijama

Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—1797) <ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu.

Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[HohenwartFranc (razločitev)Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari, se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planini Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu pa sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja pa je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref>