Judeja (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 59:
Regija v tistem času ni bila mirna. Judejska kraljica [[Saloma Aleksandra]] je malo pred tem umrla in njena sinova [[Hirkan]] in [[Aristobul II.]] sta se začela med seboj vojskovati za izpraznjeni prestol. Ko je Aristobula je leta 63 pr. n. št. v Jeruzalemu oblegala bratova vojska, je poslal svoje odposlance k Pompejevemu zastopniku Marku Emiliju Skavru in ga zaprosil za pomoč. Za svojo rešitev je ponudil veliko podkupnino. Pompej je njegovo ponudbo sprejel, Aristobul pa je Skavra zatem obtožil oderuštva. Ker je bil Skaver Pompejev svak in varovanec, se mu je Pompej maščeval in za [[etnarh]]a in velikega duhovnika imenoval njegovega brata Hirkana, naslova kralja pa mu ni priznal. Ko je [[Julij Cezar]] porazil Pompeja, je Hirkana zamenjal z njegovim dvorjanom Antipatrom Idumejcem, poznanim tudi kot Antipa, ki je postal prvi judovski rimski prokurator.
Leta 57-55 pr. n. št. je
Leta 44 pr. n. št. sta bila Cezar in Antipater ubita in rimski senat je leta 40 pr. n. št. za kralja Judov razglasil Antipatrovega sina Idumejca [[Herod Veliki|Heroda Velikega]],<ref>[http://earlyjewishwritings.com/text/josephus/war1.html Jewish War 1].14.4.</ref> ki je vojaško oblast dobil šele leta 37 pr. n. št.. Med njegovim vladanjem so bili odstranjeni še zadnji predstavniki [[Makabejci|Makabejcev]] in zgrajeno veliko pristanišče ''[[Caesarea Maritima]]''. Herodovo kraljestvo so si po njegovi smrti leta 4 pr. n. št. razdelil njegovi štirje sinovi (Judejska tetrarhija). Ena od četrtin je bila Judeja, ki se je približno ujemala z nekdanjim Judejskim kraljestvom. V njej je do leta 6 n. št. vladal Herodov sin [[Herod Arhelaj]], katerega je cesar Avgust zaradi pritožb podložnikov in slabega vladanja odstavil. Njegovega brata [[Heroda Antipa|Heroda Antipa]], ki je od leta 4 pr. n. št. vladal v Galileji in Pereji, je leta 39 n. št. odstavil cesar [[Kaligula]].
==Judeja kot rimska provinca==
Leta 6 n. št. je Judeja postala del večje rimske province Judeje (''Iudaea''), ki je bila sestavljena iz prave (biblične) Judeje, Samarije in Idumeje, bibličnegai Edoma.<ref>H.H. Ben-Sasson, ''A History of the Jewish People'', Harvard University Press, 1976, ISBN 0-674-39731-2, str. 246.</ref> V provinco niso bile vključene pokrajine Galileja, Golan (''Gaulanitis'') in Pereja (''Dekapolis''). Takšna ureditev je imela zelo majhen pomen za rimski državni proračun, dobro pa je obvladovala ozemlje in obalne ceste do rimske žitnce [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]]. Poleg tega je mejila s [[Partsko cesarstvo|Partskim cesarstvom]], ki je bilo po izgonu Judov vmesno ozemlje med Judejo in Judi v babilonskem izgnanstvu. Upravno središče province je bila ''Cezarea Maritima'' in ne Jeruzalem,<ref> H.H. Ben-Sasson, ''A History of the Jewish People'', 1976, str. 247.</ref> ki je bil prestolnica kraljev Davida, Ezekija in Josija, Makabejcev in Heroda Velikega. Legat (guverner) province je postal guverner Sirije Kvirinij, ki je izvedel prvi [[popis prebivalstva]] v Siriji in Judeji in bil nasprotnik [[zeloti|zelotov]].<ref>[http://earlyjewishwritings.com/text/josephus/ant18.html Jožef Flavij, ''Antiquitates Judaicae'', 18]</ref> Judeja ni bila niti [[Rimska provinca#Rimske province v Principatu|senatska]] niti prava [[Rimska provinca#Rimske province v Principatu|cesarska]] provinca, ampak nekakšen "satelit Sirije ".<ref>H.H. Ben-Sasson, ''A History of the Jewish Peoples'', str. 247-248.</ref> Guverner je bil vitez konjeniškega reda (''[[ordo equeaster]]''), tako kot v Egiptu, in ne bivši konzul, pretor ali senator.<ref>[[Jožef Flavij]], ''Antiquitates Judaicae'' (Judovske starine), 17.3-5 in 18.1-2.</ref> V letih 26-36 n. št. je bil judejski prefekt [[Poncij Pilat]]. Eden od velikih duhovnikov Herodovega templja je bil [[Kajfa]], poznan zlasti po sodelovanju pri [[Jezus]]ovi aretaciji in usmrtitvi. Za velikega duhovnika ga je imenoval prefekt Valerij Grat leta 18. Leta 36 je
Do prvega odkritega razkola med Rimom in Judi je prišlo v ''"krizi pod Kaligulo"'' (37-41).<ref>H.H. Ben-Sasson, ''A History of the Jewish People'', Harvard University Press, 1976, ISBN 0-674-39731-2, str. 254-256.</ref> Judeja je ponovno dobila avtonomijo v letih 41-44 n. št., ko je cesar [[Klavdij]] za kralja Judov imenoval [[Herod Agripa I.|Heroda Agripo I.]] in na oblast ponovno postavil Herodsko dinastijo. Provinca je kljub temu, da ni več imela prefekta, očitno ostala rimska provinca.
| |||