SirijskaSirska armada je imela tri [[Rimska legija|legije]] in je branila mejo s [[Partsko cesarstvo|Partskim cesarstvom]]. V 1. stoletju je omogočila [[Vespazijan]]ov državni udar.
Vojaki sirijske province so se na rimski strani vojskovali v veliki judovski vstaji leta 66-70 n. št.. SirijskiSirski legat Cestij Gal je leta 66 povedel sirijskosirsko vojsko, sestavljeno iz XII. legije Fulminata in pomožnih enot, na pohod v Judejo, da bi zatrl upor in ponovno vzpostavil red. Legijo so pri Bet Horonu iz zasede napadli in porazili judovski uporniki, kar je šokiralo rimsko oblast.
SirijskaSirska legija je kasneje sodelovala tudi pri zlomu judovske vojske v bar-Kohbovi vstaji leta 132-136.
==2. in 3. stoletje==
Proti koncu bar-Kohbove vstaje se je provinca Sirija razširila na zelo redko poseljeno ozemlje Judeje in se preimenovala v Sirijo Palestino. Od poznega 2. stoletja dalje je bilo v rimskem senatu več uglednih Sirijcev, med njimi tudi Tiberij Klavdij Pompejan in uzurpator rimskega prestola Gaj Avidij Kasij.
Leta 193 se je od province odcepila obalna Kelesirija. V 3. stoletju je ena od sirijskihsirskih družin celo zasedla rimski prestol kot [[Seznam rimskih cesarjev|Severska dinastija]]. Sirija je imela velik strateški pomen v [[kriza tretjega stoletja|krizi tretjega stoletja]] in bila od leta 260 do 273 del separatističnega [[Palmirsko cesarstvo|Palmirskega cesarstva]].
==Dominat==
Po [[Tetrarhija|Dioklecijanovih reformah]] konec 3. stoletja sta obe sirijskisirski provinci postali del [[dioceza Orient|dioceze Orient]] (''Oriens'').<ref name="ODB1999">{{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |page=1999}}</ref> Med letoma 333 in 350, verjetno okoli leta 341, je iz Kelesirije na zahodnem bregu [[Evfrat]]a in nekdanje [[Komagena|Komagene]] nastala nova provinca Evfratizija z upravnim središčem Hierapolis.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |page=748}}</ref> Kmalu po letu 415 so Kelesirijo razdelili na Sirijo I z upravnim središčem v Antiohiji in Sirijo II z upravnim središčem v Apameji na Orontu. Leta 528 je cesar Justinijan I. iz delov Sirije I in Sirije II ustanovil majhno obalno provinco Teodorijado.<ref name="ODB1999"/>
Regija je ostala ena od najpomembnejših delov Bizantinskega cesarstva. V letih 609-628 so jo okupirali [[Sasanidi]], potem pa jo je osvojil bizantinski cesar [[Heraklij]]. Med prodiranjem muslimanov jo je po bitki pri Jarmuku in padcu Antiohije ponovno izgubil.<ref name="ODB1999"/>
