Redakcija: 09:55, 9. november 2019 uredi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.061 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:00, 9. november 2019 uredi razveljavi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.061 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 5: ==Zgodovina== [[Slika:Ostanki gozdne železnice Kočevski Rog.JPG\|250px\|thumb\|Ostanki trase nekdanje gozdne železnice v Kočevskem Rogu~~\|thumb\|~~]] Leta [[1894]] so [[knez]]i [[Auerspergi]], lastniki tukajšnjih gozdov, na sedlu roškega [[greben]]a, na lokaciji z [[nemščina\|nemškim]] [[ime]]nom Schleichenbrun , začeli graditi [[parna žaga\|parno žago]]. Kraj je bil idealen za tovrstno [[dejavnost]], saj je ležal v osrčju roških [[gozd]]ov. == Opis žage=== Vse osnovne [[objekt]]e in [[stroj]]e za [[delovanje]] žage so postavili oziroma zgradili takoj, le manjše dopolnitve so nastale kasneje. V obratu za razrez [[les]]a je delovalo 13 [[polnojermenik]]ov in 17 [[krožna žaga\|krožnih žag]]. Vse je poganjal [[parni stroj]] z [[moč]]jo 250 KS, preko 63 metrov dolge osi. Na žagi so ves čas njenega delovanja razžagovali predvsem bukovino, le v njenem zadnjem obdobju so razžagovali v [[deska\|deske ]] tudi [[iglavec\|iglavce]]. Izkoristek lesa je bil slab in odpadek velik. Glavni proizvod so bile večinoma [[tavaleta\|tavalete]] – deščice za zabojčke, ki so jih izvažali v Italijo, Španijo in drugam. Proizvode so z [[voz]]ovi vozili na železnico v Straži in nekaj časa tudi v [[Kočevje]]. Letno je [[žaga]] v povprečju predelala 20.000 m<sup>3</sup> lesa, na njej pa je bilo zaposlenih okoli 200 delavcev. Knez Auersperg je žago dajal v najem raznim [[podjetnik]]om. Vsega skupaj se je na žagi zamenjalo pet [[najemnik]]ov. Žaga v obdobju od 1914 do 1922 ni delovala. Leta [[1922]] pa so jo obnovili in je s presledki je delovala do s[[pomlad]]i [[1932]], ko so jo dokončno opustili. Stroje so prodali za staro [[železo]], lesene stavbe pa [[požig\|požgali]]. Večina zidanih stavb je bilo uničenih med [[druga svetovna vojna\|drugo svetovno vojno]]. Po vojni so ruševine zmleli v [[gramoz]] za [[posip]]anje gozdnih cest.▼ Za potrebe žage so [[lastnik]]i postopoma zgradili mrežo prog [[gozdna železnica\|gozdne železnice]], katere dolžina je ob koncu gradnje znašala 35 kilometrov. En krak je vodil od žage do Kočevja, drugi do Straže, eden pa vse do [[Črnomelj\|Črnomlja]]. Hkrati pa so začeli tudi z izgradnjo gozdnih [[cesta\|cest]]. Za oskrbo žage z [[voda\|vodo]] so zgradili tudi dva velika [[zbiralnik]]a za [[deževnica\|deževnico]]. V ta dva zbiralnika se je stekala [[voda]] z vseh poslopij. ▼ Vse osnovne [[objekt]]e in [[stroj]]e za [[delovanje]] žage so postavili oziroma zgradili takoj, le manjše dopolnitve so nastale kasneje. V obratu za razrez [[les]]a je delovalo 13 [[polnojermenik]]ov in 17 [[krožna žaga\|krožnih žag]]. Vse je poganjal [[parni stroj]] z [[moč]]jo 250 KS, preko 63 metrov dolge osi. Kljub ogromnim zbiralnikom za vodo pa je le-te pogosto zmanjkovalo, kar je povzročalo [[zastoj]]e v proizvodnji. Vodo so začeli iskati v okolici žage, včasih pa so jo morali voziti več kot 10 km daleč. === Gozdna železnica=== ▲ Za potrebe žage so [[lastnik]]i postopoma zgradili mrežo prog [[gozdna železnica\|gozdne železnice]], katere dolžina je ob koncu gradnje znašala 35 kilometrov. En krak je vodil od žage do Kočevja, drugi do Straže, eden pa vse do [[Črnomelj\|Črnomlja]]. Hkrati pa so začeli tudi z izgradnjo gozdnih [[cesta\|cest]]. Za oskrbo žage z [[voda\|vodo]] so zgradili tudi dva velika [[zbiralnik]]a za [[deževnica\|deževnico]]. V ta dva zbiralnika se je stekala [[voda]] z vseh poslopij. ~~==Zaton==~~ ▲Žaga od 1914 do 1922 ni delovala. Leta [[1922]] pa so jo obnovili in s presledki je delovala do s[[pomlad]]i [[1932]], ko so jo dokončno opustili. Stroje so prodali za staro [[železo]], lesene stavbe pa [[požig\|požgali]]. Večina zidanih stavb je bilo uničenih med [[druga svetovna vojna\|drugo svetovno vojno]]. Po vojni so ruševine zmleli v [[gramoz]] za [[posip]]anje gozdnih cest. ==Danes==

Žaga Rog: Razlika med redakcijama