Žaga Rog: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Shabicht je premaknil(-a) stran Žaga Rog na Roška žaga: Prispevek se ne nanaša več na nekdanji industrijski obrat, ampak na lokacijo v Kočevskem rogu. rv zvezi z nekdanjim industrijskim obratom, mislim, da se danes bolj uporablja ledinsko poimenovanje Roška žaga, od kompleksa nekdanje žage, ki verjetno ni imela uradnega imena, se je ohranil samo en objekt, kjer sedaj deluje Skavtski okoljski center Kočevski Rog |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Žaga}}
'''
Roška žaga''' je poimenovanje za lokacijo v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], kjer danes ni več ostankov nekdanjega industrijskega obrata.
Tukaj je med leti 1894 in 1914 deloval največji lesno predelovalni obrat na [[Kočevje|Kočevskem]].
==
[[Slika:Ostanki trase nekdanje gozdne železnice v Kočevskem Rogu|thumb|]]
Leta [[1894]] so [[knez]]i [[Auerspergi]], lastniki tukajšnjih gozdov, na sedlu roškega [[greben]]a,
== Opis žage===
Vse osnovne [[objekt]]e in [[stroj]]e za [[delovanje]] žage so postavili oziroma zgradili takoj, le manjše dopolnitve so nastale kasneje. V obratu za razrez [[les]]a je delovalo 13 [[polnojermenik]]ov in 17 [[krožna žaga|krožnih žag]]. Vse je poganjal [[parni stroj]] z [[moč]]jo 250 KS, preko 63 metrov dolge osi. Kljub ogromnim zbiralnikom za vodo pa je le-te pogosto zmanjkovalo, kar je povzročalo [[zastoj]]e v proizvodnji. Vodo so začeli iskati v okolici žage, včasih pa so jo morali voziti več kot 10 km daleč.▼
Vse osnovne [[objekt]]e in [[stroj]]e za [[delovanje]] žage so postavili oziroma zgradili takoj, le manjše dopolnitve so nastale kasneje. V obratu za razrez [[les]]a je delovalo 13 [[polnojermenik]]ov in 17 [[krožna žaga|krožnih žag]]. Vse je poganjal [[parni stroj]] z [[moč]]jo 250 KS, preko 63 metrov dolge osi.
Na žagi so ves čas njenega delovanja razžagovali predvsem bukovino, le v njenem zadnjem obdobju so razžagovali v [[deska|deske ]] tudi [[iglavec|iglavce]]. Izkoristek lesa je bil slab in odpadek velik. Glavni proizvod so bile večinoma [[tavaleta|tavalete]] – deščice za zabojčke, ki so jih izvažali v Italijo, Španijo in drugam. Proizvode so z [[voz]]ovi vozili na železnico v Straži in nekaj časa tudi v [[Kočevje]]. Letno je [[žaga]] v povprečju predelala 20.000 m<sup>3</sup> lesa, na njej pa je bilo zaposlenih okoli 200 delavcev. Knez Auersperg je žago dajal v najem raznim [[podjetnik]]om. Vsega skupaj se je na žagi zamenjalo pet [[najemnik]]ov.
Za potrebe žage so [[lastnik]]i postopoma zgradili mrežo prog [[gozdna železnica|gozdne železnice]], katere dolžina je ob koncu gradnje znašala 35 kilometrov. En krak je vodil od žage do Kočevja, drugi do Straže, eden pa vse do [[Črnomelj|Črnomlja]]. Hkrati pa so začeli tudi z izgradnjo gozdnih [[cesta|cest]]. Za oskrbo žage z [[voda|vodo]] so zgradili tudi dva velika [[zbiralnik]]a za [[deževnica|deževnico]]. V ta dva zbiralnika se je stekala [[voda]] z vseh poslopij.
▲Vse osnovne [[objekt]]e in [[stroj]]e za [[delovanje]] žage so postavili oziroma zgradili takoj, le manjše dopolnitve so nastale kasneje. V obratu za razrez [[les]]a je delovalo 13 [[polnojermenik]]ov in 17 [[krožna žaga|krožnih žag]]. Vse je poganjal [[parni stroj]] z [[moč]]jo 250 KS, preko 63 metrov dolge osi. Kljub ogromnim zbiralnikom za vodo pa je le-te pogosto zmanjkovalo, kar je povzročalo [[zastoj]]e v proizvodnji. Vodo so začeli iskati v okolici žage, včasih pa so jo morali voziti več kot 10 km daleč.
==Zaton==
| |||