Zimska vojna: razlika med redakcijama

dodana 2 zloga ,  pred 1 letom
(Bot: Nadomeščanje datoteke Finn_ski_troops.jpg z The_War_in_Finland,_1940_HU55566.jpg)
[[5. januar]]ja [[1940]] je prišlo do bitke za cesto Raate. V tem incidentu je bila 44. (25.000 mož) sovjetska [[divizija]], ki so jo poslali na pomoč obkoljeni 163. diviziji, skora popolnoma uničena. Divizija je padla v zasedo finskih branilcev (okoli 300 mož). Majhna skupina mož je blokirala napredovanje čet medtem , ko je finska 9. divizija (6000 mož) odrezalo pot za umik ter divizijo razbila na posamezne enote in jih nato uničila eno za drugo. Rusi so v vojni izgubili okoli 23.000 mož Finci pa 800 pritem pa zaplenili 43 tankov, 71 topov različnega tipa, 29 protitankovskih topov, 260 tovornjakov, 1.170 konjev, večje število pehotnega orožja, municije in sanitetnega materiala. Po tej bitki je zaradi nesposobnosti vodenja vojske in ogromnih izgub v materialu in ljudeh [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] [[7. januar]]ja odstavil Klimenta Vorošilova in ga nadomestil z Semjonom Timošenkom. Ta se je takoj loti preoblikovanja vojske ter spremenil taktiko bojevanja. Enote so dobile boljše orožje ter opremo in niso jih več pošiljali v nesmiselne napade. Preden so jih poslali v napadom so opravili večurno topniško obstreljevanje in letalsko bombandiranje. Za napad na Mannerheimovo linijo so celo poslali izvidnico, da je prinesla kos betona, temu so nato določili trdnost na podlagi katere so določilo količino streliva, ki ga bodo potrebovali za uničenje obrambne linije.
 
Rdeča armada se je v vojni marsikaj naučilinaučila in zdaj je bila pripravljena na nov odločilni udarec. [[1. februar]]ja [[1940]] se je v Karelijski ožini začela velika ofenziva. Nepretrgano obstreljevanje, napadi tankov in valovi pehote so povzročili, da je Fincem zmanjkalo streliva, njihovenjihovi položaji so bili kmalu preplavljeni in do [[16. februar]]ja je bila obramba prebita, prodora ruskih čet ni bilo več mogoče ustaviti. Do [[5. marec|5. marca]] je rdeča armada že napredovala 10–15 km od Mannerheimove linije in prišla v predmestje Viipurija. Fincem ni ustalo drugega kot da zaprosijo za premirje.
== Moskovska mirovna pogodba ==
[[12. marec|12. marca]] je bila v [[Moskva|Moskvi]] podpisana mirovna pogodba s katero se je končala zimska vojna med Finsko in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko Zvezo]]. Pogodba je zahtevala od poražene Finske, da Sovjetski Zvezi prepusti Finski del Karelije vključno z mestom [[Viipuri]], območje [[Salla]] na vzhodu države, polotok Kalastajansaarento ob Barentsovem morju ter [[polotok]] Hanko. Z izgubo Karelije Finska izgubi velik del industrije iz svojih domov pa je pregnanih 12 % takratne finske populacije.
 
Finci se niso sprijaznili s porzaporazom za to so v želiji, da bi pridobili nazaj izgubljeno ozemlje leta [[1941]] pridružili nacistični Nemčiji pri napadu na Sovjetsko zvezo.
 
== Posledice vojne ==