Bamberg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnjeno |
dodano |
||
Vrstica 18:
|subdivision_name1 = [[Bavarska]]
|subdivision_type2 = Regija
|subdivision_name2 = Zgornja
|subdivision_type3 =
|subdivision_name3 =
Vrstica 54:
}}
'''Bamberg''' (srednjeveško ''Babenberg'', bamberško ''Bambärch'') je mesto v Zgornji
Je frankovsko okrožno mesto v bavarskem upravnem okrožju Zgornja
Mesto je v državnem načrtovanju označeno kot zgornje središče zahodne Zgornje
Staro mesto (''Altstadt'') je eno največjih v večini ohranjenih nedotaknjenih zgodovinskih mestnih središč v Nemčiji in je od leta 1993 vpisano kot seznam svetovne dediščine na seznam Unesca<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/624]</ref>. Poleg tega je Bamberg po vsem svetu znan po svoji raznoliki tradiciji piva, pa tudi po tradicionalnih vrtnarskih podjetjih z velikimi površinami sredi mesta.
== Zgodovina ==
{{Quote box |width=20em |align=left |bgcolor=GhostWhite
|title=Zgodovinska pripadnost
|quote={{flagicon image|Wappen Bistum Bamberg.png}} Knezoškof Bamberga 1245–1802
Elektorat Bavarske 1802–1805<br>
Bavarsko kraljestvo 1806–1871<br>
{{flag|Nemško cesarstvo}} 1871–1918<br>
{{flag|Weimarska republika}} 1918–1933<br>
{{flag|Tretji rajh}} 1933–1945<br>
Zasedena Nemčija 1945–1949<br>
{{flag|Zahodna Nemčija}} 1949–1990<br>
{{flag|Nemčija}} 1990–danes
}}
[[File:Dankaerts-Historis-9331.tif|thumb|Karta Bamberga iz 17. stoletja. Matthias Merian v Danckerts, ''Historis'', 1632.]]
V obdobju po rimskih stoletjih nemškega preseljevanja in naselitve so območje, vključeno v Bamberško škofijo, so ga večinoma naselili [[Slovani]]. Mesto, ki je bilo prvič omenjeno leta 902, je zraslo ob gradu Babenberch, ki je dalo ime družini [[Babenberžani|Babenberg]]. Po njihovem izumrtju je prešel v [[Saška|saško hišo]].<ref>[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Bamberg Bamberg,volume=3,pages=301-302]</ref> Območje so pokristijanili v glavnem menihi [[benediktinci|benediktinske]] [[Knežja opatija Fulda|opatije Fulda]], dežela pa je bila pod duhovno oblastjo škofije v [[Würzburg]]u.
Leta 1007 je sveti rimski cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] iz Bamberga naredil družinsko dediščino in sedež ločene škofije. Namen cesarja je bil ta, da bi škofija v Wurzburgu postala manj ohlapna in dala krščanstvu čvrstejše korake v okrožjih Frankovske, vzhodno od Bamberga. Leta 1008 so po dolgih pogajanjih s škofi v Würzburgu in Eichstättu, ki naj bi odstopili dele svojih škofij, določili meje nove škofije, istega leta je [[papež Janez XVIII.]] podelil papeško bulo. Henrik II. je ukazal zgraditi novo [[Stolnica|stolnico]], ki je bila posvečena 6. maja 1012. Cerkev je obogatela s papeževim darilom in Henrik jo je posvetil v njegovo čast. Leta 1017 je Henrik v bližini Bamberga, na Michaelsbergu, ustanovil tudi [[samostan Michelsberg]], benediktinski samostan za šolanje duhovščine. Cesar in njegova žena Kunigunda sta novi škofiji podarila velike posvetne posesti in dobila veliko privilegijev, iz katerih je rasla posvetna moč škofa. [[Papež Benedikt VIII.]] je leta 1020 obiskal Bamberg<ref name=BAM1>{{cite book|title=Bamberg – For Newcomers and old friends|last=Dengler-Schreibe|first=Karin|publisher=Heinrichs-Verlag GmbH, Bamberg|isbn=9783898891066|page=7|work=Reference to the visit to Bamberg by Pope Benedict VIII in 1020}}</ref>, da bi se srečal z Henrikom II. in razpravljal o [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Medtem ko je bil tu, je škofijo postavil v neposredno odvisnost od Svetega sedeža. Osebno je posvetil tudi nekatere bamberške cerkve. Za kratek čas je bil Bamberg središče Svetega rimskega cesarstva. Henrik in Kunigunda sta bila pokopana v stolnici.
[[File:Nuremberg chronicles - BAMBERGA.png|thumb|left|Rezbarija Bamberga iz ''Nuremberg Chronicle'', 1493]]
[[Image:Bamberger Dom BW 6.JPG|thumb|Bamberška stolnica]]
[[Image:Bamberg-Schlenkerla1-Asio.JPG|thumb|''Schlenkerla'', ena od bamberških pivovarn in kleti.]]
[[Image:Bamberg-AlteHofhaltung2-Asio.JPG|thumb|Stara palača ({{lang|de|Alte Hofhaltung}})]]
Od srede 13. stoletja naprej so bili knezoškofi cesarstva in so vladali Bambergu ter nadzirali gradnjo monumentalnih stavb. Leta 1248 in 1260 so pridobili velike dele posesti meranskih grofov, deloma z nakupom in deloma s prisvojitvijo ukinjenih fevdov. Stara Bamberška škofija je bila sestavljena iz neprekinjenega ozemlja, ki sega od Schlüsselfelda v severovzhodni smeri do Franconskega gozda, poleg tega pa je posedovala posestva Koroške in Salzburške vojvodine, v Nordgauu (sedanji Zgornji Pfalz), v Turingiji in ob Donavi. S spremembami, ki so bile posledica [[reformacija|reformacije]], se je območje zmanjšalo za skoraj polovico. Od leta 1279 je grb mesta Bamberg znan v obliki pečata.
Sojenje čarovnicam v 17. stoletju v Bambergu je zahtevalo približno tisoč žrtev in doseglo vrhunec med letoma 1626 in 1631 pod vladavino knezoškofa Johanna Georga II. Fuchsa von Dornheim.<ref name=SZ_2012>{{cite web|url=http://www.sueddeutsche.de/bayern/hexenverbrennung-in-bamberg-im-bund-mit-dem-teufel-1.1483030 | title=Im Bund mit dem Teufel|quote=Anfang des 17. Jahrhunderts wurden in Bamberg binnen 20 Jahren tausend Menschen verbrannt, weil sie angeblich einen Bund mit dem Teufel geschlossen hatten.}}</ref> Znameniti Drudenhaus (čarovniški zapor), zgrajen leta 1627, danes ne stoji več; vendar ostajajo podrobni izkazi nekaterih primerov, kot je na primer Johannes Junius.<ref>{{cite web |url=http://history.hanover.edu/texts/bamberg.html |title=The Witch Persecution at Bamberg |accessdate=2007-08-26 |quote=V sredo, 28. junija, 1628, je bil brez mučenja pregledan Johannes Junius, Burgomaster v Bambergu, obtožen čarovniške obrti: kako in na kakšen način je padel v ta vice. Star je petinpetdeset let in se je rodil v Niederwaysichu v Wetterauu. Pravi, da je popolnoma nedolžen, da ničesar zločina ni nikoli v življenju odpovedal Bogu: pravi, da mu je zaradi Boga in sveta narobe, bi rad slišal enega samega človeka, ki ga je videl na takih druženjih [kot čarovnica -sabbaths].|publisher=Hanover College | archiveurl= https://web.archive.org/web/20070819170934/http://history.hanover.edu/texts/bamberg.html| archivedate= 19 August 2007}}</ref>
Leta 1647 je bila ustanovljena [[Univerza v Bambergu|Univerza v Bambergu]] kot ''Academia Bambergensis''.<ref>https://www.uni-bamberg.de/en/studies/general-information/the-university-of-bamberg-and-its-surroundings/</ref>
''Bambrzy'' (''Posen Bambergers'') so nemški Poljaki, ki izhajajo iz naseljencev iz območja Bamberga, ki so se v letih 1719–1753 naselili v vaseh okoli [[Poznan]]a.
Leta 1759 so bile posesti in pristojnosti škofije v Avstriji prodane tej državi. Ko je prišlo do sekularizacije cerkvenih zemljišč (1802), je škofija zajela 3305 km² in imela 207.000 prebivalcev. Bamberg je tako izgubil neodvisnost leta 1802, leta 1803 pa je postal del Bavarske.
Bamberg je bil prvič povezan z nemškim železniškim sistemom leta 1844, ki je bil od takrat pomemben del njegove infrastrukture. Potem ko je komunistična vstaja v letih po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] prevzela nadzor nad Bavarsko, je državna vlada zbežala v Bamberg in tam ostala skoraj dve leti, preden so bavarsko prestolnico [[München]] zasedle enote ''Freikorps''. Prva republiška ustava Bavarske je bila sprejeta v Bambergu in je postala znana kot ''Bamberger Verfassung'' (Bamberška ustava).
Februarja 1926 je Bamberg služil kot prizorišče Bamberške konference, ki jo je sklical [[Adolf Hitler]] v poskusu krepitve enotnosti in dušenja nestrinjanja znotraj takrat mlade [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]]. Bamberg je bil izbran zaradi svoje lokacije v Zgornji Frankovski, razmeroma blizu rezidenc članov disidentskih severno nacističnih frakcij, vendar še vedno na Bavarskem.<ref>''See generally'' {{cite book|last=Kershaw|first=Ian|isbn=0-393-04671-0|author-link=|title=Hitler 1889–1936: Hubris|location=New York|publisher=W. W. Norton & Company|year=1999|pages=274–78}} ''See also'' {{cite book | last = Toland | first = John | title = Adolf Hitler | authorlink=| publisher = Doubleday & Company | year = 1976 | location = New York | pages = 213–18 | isbn = 0-385-03724-4 }}</ref>
Leta 1973 je mesto praznovalo 1000-letnico ustanovitve.
== Geografija ==
Bamberg leži v Frankovski, 63 km severno od Nürnberga po železnici in 101 km vzhodno od Würzburga, prav tako po železnici. Leži ob reki Regnitz, 3 km, preden se ta izliva v glavno reko Majno.
Njegovo geografijo oblikujeta Regnitz in vznožje Steigerwalda, ki je del nemškega gorja. Od severovzhoda do jugozahoda je mesto razdeljeno najprej na ravnico Regnitz, nato en velik in več majhnih otokov, ki jih tvorita dva kraka Regnitza (Inselstadt) in na koncu del mesta na hribih, grajsko mesto (''Bergstadt'').
=== Sedem gričev Bamberga ===
Bamberg se razprostira na sedmih gričih, od katerih je vsak kronan z lepo cerkvijo. To je pripeljalo do tega, da se Bamberg imenuje ''frankovski Rim'' - čeprav med turističnimi vodiči kroži šala, da Rim imenuje ''italijanski Bamberg''. Griči so Stolnica, Michaelsberg, Kaulberg / Obere Pfarre, Stefansberg, Jakobsberg, Altenburger Hill in Abtsberg.
=== Podnebje ===
Podnebje na tem območju ima rahle razlike med najvišjimi in najnižjimi padavinami, padavine pa so ustrezne vse leto. Podtipa Köppenove razvrstitve za to podnebje je "Cfb" (podnebje morske zahodne obale / oceansko podnebje), z določenim kontinentalnim vplivom, na kar kažejo povprečne zimske nočne temperature precej pod ničlo.<ref>{{cite web|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=57601&cityname=Bamberg,+Bavaria,+Germany&units=|title=Bamberg, Germany Köppen Climate Classification (Weatherbase)|author=|date=|website=Weatherbase|accessdate=15 March 2018}}</ref>
== Glej tudi ==
| |||