Batu kan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Pohod v Srednjo Evropo: nadaljevanje |
→Glej tudi: Mongke in Batu |
||
Vrstica 93:
Napetosti med Batujem in Gujukom so narasle do te mere, da je Gujuk Batujeva uradnike v Iranu in na Kavkazu zamenjal s svojimi. Prisrčno je sprejel Aleksandra Nevskega in Andreja II. Andreju je dodelil prestol Vladimir-Suzdala, medtem ko je Aleksander dobil južno Rusijo. Gujuk je pozval Batuja na svoj dvor in mu šel naproti z veliko vojsko. Tolujeva vdova Sorgagtani Beki je po njegovem odhodu opozorila Batuja, da je prav on tarča velikega kana. Gujuk je na pohodu nepričakovano umrl. Po pisanju Viljema Ruburuškega in muslimanskih kronik je Gujuk umoril ali zastrupil enega od Batujevih bratov, zato je Batu pobil cesarjeve odposlance. Dogodki niso potrjeni v nobenem drugem primarnem viru.
==Mongke in Batu==
Ko se je pokazala priložnost za odstavitev članov Ogedejeve družine s položaja mongolskih velikih kanov, je Batu leta 1250 končno sklical [[kurultaj]], vendar na svojem ozemlju. Člani Ogedejeve in Čagatajeve rodbine so udeležbo na kurultaju zato zavrnili. Na kurultaju so položaj velikega kana ponudili Batu kanu. Njega položaj ni zanimal, zato ga je odklonil in namesto sebe predlagal [[Mongke]]ja, ki je poveljeval mongolski vojski na pohodih v Rusijo, severni Kavkaz in Ogrsko. Tolujeva frakcija je njegov predlog odprla. Ker je bil kurultaj zaradi sporne lokacije sporen, je Batu poslal Mongkeja v spremstvu svojih bratov Berkeja in Tuktemurja na uradni kurultaj v Kodoe Aral na mongolskem ozemlju. Mongkejevi podporniki so na kurultaj povabili Ogul Kaimiša in druge najuglednejše ogedejske in čagatajske prince, ki so vabilo vsakič zavrnili in zahtevali, da mora biti naslednik velikega kana iz Ogedejeve rodbine. Batu se je na zavrnitev odzval z obtožbo, da so ubili svojega strica Altalauna in kljubovali Ogedejevemu izbrancu Širemunu. Ko je bil za kagana Mongolskega cesarstva leta 1251 končno izvoljen Mongke, je zaradi nasprotovanja na volitvah organiziral zaroto proti Ogedejem in Čagatajem. Usmrtil je Čagatajevega vnuka generala [[Buri (Džingiskanov vnuk)|Burija]] in Ogedejevega prijatelja generala [[Eldžigidej]]a pot pretvezo, da so njegovi otroci rovarili proti novemu velikemu kanu.
Veliki knez Andrej II. Vladimirski se je povezal z uporniškimi knezi v zahodni Rusiji in povzročil jezo Mongolov. Batu je nadenj poslal kazensko ekspedicijo pod Nevrujevim poveljstvom. Andrej je pobegnil v [[Pskov]] in od tam na [[Švedska|Švedsko]]. Mongoli so se razkropili po Vladimiru in ostro kaznovali prebivalce. Napredovanje Mongolov proti [[Nižni Novgorod|Novgorodu]] in Pskovu so ustavili [[livonski vitezi meča]]. Za novega vladimirskega kneza je Batu zaradi prijateljstva s Sartakom leta 1252 imenoval Aleksandra Nevskega. Andrej je leta 1256 odpotoval v Saraj, prosit za milost zaradi nezvestobe.
Med Mongkejevim vladanjem je Batujev prestiž sive eminence in podkralja velikega kana na zahodu dosegel višek, a je kljub temu dovolil Mongkejevim popisovalcem prebivalstva, da opravijo svoje delo v njegovem kraljestvu. Po muslimanskih kronikah in ''[[Zgodovina Juana|Zgodovini Juana]]'' je imel prost dostop do cesarske zakladnice.<ref>René Grousset. ''The Empire of the Steppes: A History of Central Asia''. str. 596.</ref> Batu in Mongke sta bila očitno najsposobnejša Džingiskanova vnuka in najbolj predana mongolskemu izročilu.<ref>Jack Weatherford. ''The Secret History of the Mongol Queens: How the Daughters of Genghis Khan Rescued His Empire''. str. 109. </ref>
Batu je poslal veliko džočidsko delegacijo, ki se je udeležila Hulegujevega pohoda na [[Srednji vzhod]]. Pošiljanje vojaških okrepitev Huleguju je za nekaj časa odložil, morda zaradi Berkejevega prepričevanja ali morda zaradi suma, da namerava Hulegu čez nekaj let odpraviti prevlado Džočidov.
Batu, Mongke in drugi Džingiskanovi potomci so v tistem času delili oblast od [[Afganistan]]a do [[Turčija|Turčije]]. Batu je pred smrtjo leta 1255 državne zadeve predal sinu [[Sartak]]u.
== Glej tudi ==
| |||