Donja Stubica: Razlika med redakcijama

Naselje leži pod [[Sever|severnimisever]]nimi pobočji [[Medvednica|Medvednice ]] na [[Nadmorska višina|nadmorski višini]] 190 m v bližini [[Gornja Stubica|Gornje Stubice]] in je od [[Zagreb]]a oddaljeno 59 [[kilometer|km]].

Kraj se v [[Arhiv|starih listinah]] prvič omenja kot ''castellum Also Ztwbyeza'' v listini s katero ga hrvaško-ogrski kralj [[Árpádovci|Andrej II. Árpádovic]] leta 1229 vrača zagrebškemu županu Vratislavu. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil na področju današnjega naselja zgrajen [[grad]]. [[Župa]] na področju današnje Donje Stubice s posestvi je verjetno obstajala že v [[14. stoletje|14. stoletju]], kar naj bi potrjevali kasnejši uradni pregledi listin, ki sta jih zahtevala tedanji lastnik posestva Lovro Tóth in njegova rojakinja Ana Banfy. Leta 1439 je s poroko Dore Tóth z Andrijo Henningom prešlo lastništvo vse do leta 1507 v last družine Henning. V 16. stoletju se je zamenjalo več drugih lastnikov, nato pa so ga [[Habsburžani]] delili kot nagrado vojaškim poveljnikom [[Ivan Kacijanar|Ivanu Kacijanaru]], Jerolimu Jasku in Luki Székelyju. V prvi polovici 16. stoletja se je pod gradom v Stubici oblikoval [[Trg (naselje)|trg]] Donja Stubica (''optidum sub castello Also Zthwbycza''). Leta 1551 so potomci družine Frankopani-Henning prišli do lastništva susegradsko-stubiškega posestva, s tem pa tudi do lastništva Donje Stubice. Po smrti Andrije Heninnga Tauffenbacha leta 1563 in prehoda dela njegovega posestva v lastništvo plemiča [[Ferenc Tahiy|Ferenca Tahyja]] je na tem področju v letih 1572-1573 pričel [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|kmečki upor]] pod vodstvom [[Matija Gubec|Matije Gubca]]. Po kmečkem uporu je grajska posest razpadla na več manjših, proti koncu 17. stoletja pa je bilo donjestubiško posestvo razdeljeno med več plemiških družin. Proti koncu 18. stoletja pa je bil zapuščen stubiški grad porušen.<ref> '' Hrvatska enciklopedija''. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.</ref>

V drugi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] Donja Stubica postane sedež okrajnega sodišča Zagrebške županjie. Do takrat je v kraju že stala [[Gotika|gotska]] [[župnijska cerkev]] ''Presvetog Trojstva'' zgrajena v 15. stoletju, [[Barok|barokiziranabarok]]izirana v 18. stoletju ter obnovljena in razširjena leta 1881 v [[Klasicizem|klasicističnem]] slogu. V cerkvi je bila vzidana [[Renesančna arhitektura|renesančna]] nagrobna plošča z reliefno podobo Ferenca Tahyja, ki je umrl leta 1573, plošča pa je sedaj v [[muzej]]u kmečkih uporov v Gornji Stubici. Poleg [[cerkev (zgradba)|cerkve]] je v Donji Stubici ena od najlepših zgradb zgradba ''Fellerjeva lekarna'', katere fasada je bogato okrašena. [[Farmacevt]] Eugen Viktor Feller je leta 1901 postavil zgradbo za tovarno v kateri

je izdelovali v tistem času zelo poznan lekarniški proizvod ''Elsa fluid'' in si z njim ustvaril veliko bogastvo. V bližini se ob cesti iz Donje proti Gornji Stubici nahaja [[dvorec]] ''Stubički Golubovec'', okoli katerega se razprostira 21,5 [[Hektar|ha]] velik [[park]], ki je bil leta 1992 zaščiten z zakonom o zaščiti narave kot ''spomenik parkovne arhitekture.<ref>''Hrvatsko zagorje. Turistička monografija.'' Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5</ref>