Babenberžani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 31:
Naslednik, sin [[Leopold III. Babenberški|Leopold III.]] (1095-1136) se je poklonil cesarju Henriku IV., ko se je ta drugič vrnil iz Italije (1099). Zbližal se je tudi s češkim knezom Bretislavom II., ki je postal njegov svak <ref>poročila sta se Bretislavov brat Bořivoj in sestra Leopolda III, Geberga</ref> . Skupaj sta podprla cesarja, ko se mu je leta 1004 uprl sin Henrik. Ko pa se je med državnimi knezi izoblikovalo mnenje, da je za nadaljevanje spora s papežem (tedaj že tretjim, [[papež Pashal|Pashalom]]) kriva cesarjeva osebnost, je Leopold III. podprl cesarjevega sina. Z njim, tedaj že nemškim kraljem [[Henrik V. Nemški|Henrikom V.]], je sodeloval na pohodu proti ogrskemu kralju [[Koloman Ogrski|Kolomanu]] (1108).
Leopold III. se je po smrti starega cesarja poročil (1106) z njegovo hčerko in sestro novega kralja, [[Agneza Waiblinška|Agnezo]], vdovo po švabskem vojvodi [[Friderik I. Švabski|Frideriku I.]] Ta poroka je močno povečala ugled Babenberžanov, po sredstvih, s katerimi je grof odtlej razpolagal, pa lahko domnevamo, da je nevesta prinesla tudi veliko doto iz kraljevega imetja. Leopold III. je ustanovil [[samostan Klosterneuburg]] z veliko grofovsko rezidenco ([[Kraljeva
Obdobje Leopolda III. je bilo dokaj mirno. Njegovo modro vladanje v mejni grofiji ga je ob smrti Henrika V. (1125) uvrstilo celo med kandidate za novega nemškega kralja, a je kandidaturo odklonil in se naprej posvečal Avstriji. Bil je priljubljen med ljudmi, že kmalu po smrti je dobil vzdevek »pobožni« in bil leta 1485 proglašen za svetnika. Od 1663 velja za zaščitnika [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]].
| |||