Mariborska krvava nedelja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn |
m slog |
||
Vrstica 3:
Severna meja po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] ni bila določena. Jeseni [[1918]] je general [[Maister]] zasedel precejšen del ozemlja, ki sta si ga lastili [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|jugoslovanska]] in [[Avstrija|avstrijska]] stran. Januarja 1919 je prišla ameriška komisija, katere vodja je bil podpolkovnik [[Sherman Miles]], da bi po ogledu na terenu določila razmejitveno črto, veljavno do sklepa mirovne konference. 28. januarja 1919 je prišla komisija v Maribor, kjer jo je sprejel general Maister z nekaterimi člani Narodnega sveta in upravnimi uradniki.
Mariborski Nemci, ki se niso sprijaznili z dejstvom, da naj bi bil Maribor slovenski, so poskusili doseči, da bi bil na mirovni konferenci priključen k nemški Avstriji. Organizirali so velike in dobro pripravljene [[demonstracije]]. Med demonstracijami na Glavnem trgu so hoteli najbolj agresivni vdreti v rotovški magistrat, ki so ga varovali slovenski stražarji. Po pričevanju naj bi iz te množice padel prvi strel iz pištole, ki je zadel bajonet na puški enega izmed slovenskih vojakov. Najbližji demonstranti so nato napadli vojake in jim hoteli iztrgati puške iz rok. Vojaki so zatem brez povelja in v samoobrambi pričeli streljati proti množici. Nastal je kaos. [[Maks Pohar]] je skočil med vojake ter zavpil, naj prenehajo streljati. V nekaj minutah se je nabito polni Glavni trg popolnoma izpraznil. Mrtvi so obležali štirje demonstranti, sedem pa jih je pozneje umrlo v bolnišnici. Število ranjenih ni znano. Takšen konec nasilnih demonstracij je pri podpolkovniku Milesu le še povečal naklonjenost do nemške Avstrije.
== Zunanje povezave ==
| |||