Presaditev: Razlika med redakcijama

Darovalci organov so lahko živi, [[možganska smrt|možgansko mrtvi]] ali umrli zaradi cirkulatorne smrti.<ref>{{Cite journal | last1 = Manara | first1 = A. R. | last2 = Murphy | first2 = P. G. | last3 = O'Callaghan | first3 = G. | title = Donation after circulatory death | doi = 10.1093/bja/aer357 | journal = British Journal of Anaesthesia | volume = 108 | pages = i108–i121 | year = 2011 | pmid = 22194426 | pmc = }}</ref> Tkivo se lahko odvzame pri darovalcih, ki so umrli zaradi cirkulatorne smrti,<ref>{{Cite journal|last=Bernat|first=James L.|last2=Capron|first2=Alexander M.|last3=Bleck|first3=Thomas P.|last4=Blosser|first4=Sandralee|last5=Bratton|first5=Susan L.|last6=Childress|first6=James F.|last7=DeVita|first7=Michael A.|last8=Fulda|first8=Gerard J.|last9=Gries|first9=Cynthia J.|date=marec 2010|title=The circulatory–respiratory determination of death in organ donation*|journal=Critical Care Medicine|volume=38|issue=3|pages=963–970|doi=10.1097/CCM.0b013e3181c58916|pmid=20124892|issn=0090-3493}}</ref> kot tudi pri tistih, ki so umrli zaradi možganske smrti – do 24 ur po prenehanju srčnega utripa. V nasprotju z organi se lahko večina tkiv (razen roženic) ohranikonservira in uskladiščihrani do pet let, in sicer jih shranijo v [[tkivna banka|tkivni banki]]. Presajanje poraja številna [[bioetika|bioetična]] vprašanja, vključno z opredelitvijo [[smrt]]i, časom in načinom pridobitve [[soglasje|soglasja]] za presaditev organov ter plačilom za presajene organe.<ref>See WHO Guiding Principles on human cell, tissue and organ transplantation, Annexed to [http://apps.who.int/gb/ebwha/pdf_files/A62/A62_15-en.pdf World Health Organization, 2008.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303171320/http://apps.who.int/gb/ebwha/pdf_files/A62/A62_15-en.pdf |date=3. marec 2016 }}</ref><ref>Further sources in the [http://www.who.int/ethics/en/eth_bibliography_transplantation.pdf Bibliography on Ethics of the WHO] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304060847/http://www.who.int/ethics/en/eth_bibliography_transplantation.pdf |date=4. marec 2016 }}.</ref> Druga etična vprašanja vključujejo transplantacijski turizem (medicinski turizem) in širši družbeno-gospodarski kontekst, v katerem lahko poteka odvzem ali presaditev organov. Posebna težava je [[trgovanje z organi]].<ref>See [http://www.who.int/bulletin/volumes/82/9/feature0904/en/index.html Organ trafficking and transplantation pose new challenges] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140215161752/http://www.who.int/bulletin/volumes/82/9/feature0904/en/index.html |date=15. februar 2014 }}.</ref> Še en etični vidik je posredovanje informacij bolnikom.<ref name=The-Guardian-Simon-Garfield-April-6-2008>[https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2008/apr/06/healthandwellbeing.nhs Heart of the matter], ''The Guardian'' [UK], Simon Garfield, 6. aprila 2008.</ref>