Potoče, Divača: Razlika med redakcijama

 

Po drugi svetovni vojni je bila leta 1948 v vasi zgrajena t.i.m. »Ekonomijska štala« v kateri je imela svoje prostore kmetijsko obdelovalna zadruga Gabrk – Dolenja vas. Sprva so v njej gojili prašiče, kasneje govedo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je v tem hlevu bližnji sosed gojil piščance. Danes pa te stavbe ni več. Na njenih temeljih je bila kasneje zgrajena stanovanjska hiša.

 

V vasi je še živa anekdota, da je živel včasih v vasi prav ob poti Dolenja vas – Senožeče lastnik domačije Gregor Vitez – »Grgurjev« po domače, ki naj bi kar z modrasom meril balinček, ko so balinali v bližnji Dolenji vasi. Ljudje so ga poznali po tem, da je rad lovil kače. Tudi v vasi Potoče je bilo včasih balinišče na vhodu v vas, kjer zdaj stoji avtobusna čakalnica.

Hiše so se v Potočah na javni vodovod priklopile večinoma šele v letu 2009, čeprav potekajo cevi glavnega vodovoda iz Senožeč v Dolenjo vas tik mimo vasi. Istočasno je bil po vasi delno obnovljen tudi asfalt. Ob prehodu na javni vodovod smo prehodili trnovo pot in uspeli ohraniti naš star vaški vodovod za zalivanje. Pridobili smo si namreč dovoljenje za vzporedno rabo vode, kljub negodovanju Kraškega vodovoda iz Sežane in občinske uprave iz Divače.

 

 

 

V zapisih iz 19. Stoletja je že prebrati, da je vreme v teh krajih včasih podobno kot na Kredarici. Pozimi močno piha burja in ko sneži dela visoke zamete ter velike preglavice v prometu. Da je v naših krajih burja stalen pojav daje vedeti, da je področje opazovano in na njem nameravajo zgraditi tudi do 30 elektro vetrnih elektrarn. Ena že stoji in jo od daleč Potočani zaenkrat opazujemo pri Dolenji vasi na Griškem polju. Postavili so jo leta 2013 kot prvo Slovensko večjo vetrno elektrarno, ki smo jo domačini krstili za »Marjetico«. V letošnjem letu je dobila mlajšo sestrico »Podnanoščico« na Razdrtem.

 

==Sklici in opombe==