Hong Kong: Razlika med redakcijama

dodanih 4.178 zlogov ,  pred 1 letom
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Kwai Tsing Container Terminals.jpg|sličica|desno|Hong Kong je eno izmed najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu.]]
Hong Kong ima kapitalistično gospodarstvo, ki temelji na storitveni dejavnosti. Zanj so značilni nizki davki z minimalnim vmešavanjem države v gospodarstvo in vpetost v mednarodne finančne trge.<ref>{{harvnb|Jiang|Tang|Law|Sze|2003}}.</ref> Je 35. največje gospodarstvo na svetu z nomnalnim BDP v višini 2,74 bilijon HK (381 milijard ameriških dolarjev) Čeprav se je gospodarstvo Hong Konga leta 1995<ref>{{cite web |url=http://www.info.gov.hk/gia/general/201201/12/P201201120303.htm |title=Hong Kong ranked world's freest economy for 18th consecutive year |publisher=Hong Kong Government |date=12 January 2012 |accessdate=28 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121028215314/http://www.info.gov.hk/gia/general/201201/12/P201201120303.htm |archive-date=28 October 2012}}</ref><ref>{{cite web |title=Top 10 Countries |publisher=The Heritage Foundation |url=http://www.heritage.org/research/features/index/topten.cfm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080124041217/http://www.heritage.org/research/features/index/topten.cfm|archivedate=24 January 2008|accessdate=1 February 2008}}</ref> uvrstilo na vrh indeksa ekonomske svobode fundacije Heritage ima ozemlje razmeroma visoko stopnjo dohodkovne neenakosti. Hongkonška borza je sedma najvčja a svetu s tržno kapitalizacijo 30,4 bilijona HK (3,8 bilijona ameriških dolarjev) od decembra 2018.<ref>{{harvnb|HKSE Market Statistics|2018|p=2}}.</ref>
 
Izvozno uvozno gospodarstvo je deseto največje na svetu (2017), trgovana vrednost blaga je večja od bruto domačega proizvoda Hong Konga. Več kot polovica tovora je pretovor (blago, ki potuje skozi Hong Kong). Izdelki iz celine predstavljajo približno 40 odstotkov tega prometa.<ref name="LegcoEconomy">{{harvnb|Economic Statistical Highlights|2017}}.</ref> Strateška lega je Hong Kongu omogočala razvoj prometne in logistične infrastrukture. Kontejnersko pristanišče<ref>{{harvnb|Park|2019}}.</ref> je eno najbolj obremenjenih na svetu prav tako letališče za mednarodni tovor.<ref>{{cite web |url=http://www.aci.aero/Data-Centre/Annual-Traffic-Data/Cargo/2016-final-summary |title=Cargo Traffic 2016 |publisher=Airports Council International |date=1 January 2018 |accessdate=7 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141937/http://www.aci.aero/Data-Centre/Annual-Traffic-Data/Cargo/2016-final-summary |archive-date=12 June 2018}}</ref> Največji izvozni trg sta Kitajska in ZDA.
 
Območje ima malo obdelovalnih površin in malo naravnih virov zato je večino stvari uvaža. Uvozi se več kot 90 odstotkov hrane.<ref>{{harvnb|Kong|2013}}.</ref> Kmetijska dejavnost znaša borih 0,1% BDP in predstavlja gojenje vrhunske hrane in cvetja.<ref>{{harvnb|Agriculture and Fisheries Facts|2017}}.</ref> Čeprav je imelo ozemlje v času kolonialne dobe eno največjih proizvodnih gospodarstev v Aziji zdaj v glavnem prevladuje storitveni sektor. Sektor ustvari 92,7% gospodarske proizvodnje, javni sektor pa približno 10%.<ref>{{harvnb|Economy Facts|2016}}.</ref> Med letom 1961 in 1997 se je BDP Hong Konga povečal za 180, BDP na prebivalca pa za 87.<ref>{{harvnb|Preston|Haacke|2003}}.</ref><ref>{{harvnb|Yeung|2008|p=16}}.</ref> V primerjavi s celinsko Kitajsko pa je leta 1993 dosegel največ 27 odstotka. Leta je 2017 padel na manj kot tri odstotke saj je celina razvila in liberalizirala svoje gospodarstvo.<ref>{{harvnb|"HK vs China GDP: A sobering reality", ''EJ Insight''}}.</ref>
 
Območje ima malo obdelovalnih površin in malo naravnih virov zato je večino stvari uvaža. Uvozi se več kot 90 odstotkov hrane. Kmetijska dejavnost znaša borih 0,1% BDP in predstavlja gojenje vrhunske hrane in cvetja. Čeprav je imelo ozemlje v času kolonialne dobe eno največjih proizvodnih gospodarstev v Aziji zdaj v glavnem prevladuje storitveni sektor. Sektor ustvari 92,7% gospodarske proizvodnje, javni sektor pa približno 10%. Med letom 1961 in 1997 se je BDP Hong Konga povečal za 180, BDP na prebivalca pa za 87. V primerjavi s celinsko Kitajsko pa je leta 1993 dosegel največ 27 odstotka. Leta je 2017 padel na manj kot tri odstotke saj je celina razvila in liberalizirala svoje gospodarstvo.
[[Slika:Hong Kong Exchange Trade Lobby 2007.jpg|sličica|levo|Borza v Hong Kongu]]
Gospodarska in infrastrukturna integracija s Kitajsko se je od začetka liberalizacije trga na celini leta 1978 močno povečala. To je omogočilo tudi izboljšanje in zgraditev številnih novih železniških povezav. Številni ekonomski dogovori so formalizirali trgovino med obema območjema pri čemer se je vsaka stran zavezala, da bo odstranila ovire pri trgovini in čezmejnih naložbah podobno kot pri Macau. Kitajska podjetja so po prenosu suverenosti razširila svojo gospodarsko prisotnost na ozemlju. Podjetja v celinskem prometu predstavljajo več kot polovico vrednosti indeksa Hang Seng kar je več kot pet odstotkov iz leta 1997.
Ko je celina liberalizirala svoje gospodarstvo se je Hong Kong soočil z močno konkurenco. Petdeset odstotkov kitajskega trgovinskega blaga, ki je bilo pripeljano skozi Hong Kong leta 1997 je padlo na približno 13 odstotkov leta 2015. Kljub temu pa sistem nizkih davkov, urejena zakonodaja in urejene storitve privabljajo številne čezmorske korporacije, ki želijo vzpostaviti svojo prisotnost v Aziji. Mesto ima drugo najvišje število sedežev podjetij v azijsko-pacifiški regiji. Hong Kong predstavlja vstopna vrata tujim naložbam na kitajski trg saj vlagateljem omogoča neposredni dostop do celinskih kitajskih trgov prek povezav s borzami v Šanghaju in Shenzhenu. Ozemlje je bilo prvi trg zunaj celinske kitajske kjer so bile na razpolago obveznice Dim sun in je največji trg za trgovanje z juani.
 
Gospodarska in infrastrukturna integracija s Kitajsko se je od začetka liberalizacije trga na celini leta 1978 močno povečala. To je omogočilo tudi izboljšanje in zgraditev številnih novih železniških povezav.<ref>{{harvnb|Lung|Sung|2010|p=5}}.</ref><ref name="HZMBridge">{{harvnb|Griffiths|Lazarus|2018}}.</ref> Številni ekonomski dogovori so formalizirali trgovino med obema območjema pri čemer se je vsaka stran zavezala, da bo odstranila ovire pri trgovini in čezmejnih naložbah podobno kot pri Macau.<ref name="MainlandCEPA">{{cite web |url=https://www.tid.gov.hk/english/cepa/legaltext/cepa_legaltext.html |title=Mainland and Hong Kong Closer Economic Partnership Arrangement (CEPA) |publisher=Trade and Industry Department |date=31 October 2017 |accessdate=26 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171226131207/https://www.tid.gov.hk/english/cepa/legaltext/cepa_legaltext.html |archive-date=26 December 2017}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.tid.gov.hk/english/ita/fta/hkmacao/index.html |title=Hong Kong Special Administrative Region and Macao Special Administrative Region Closer Economic Partnership Arrangement (HK-Macao CEPA) |publisher=Trade and Industry Department |date=17 November 2017 |accessdate=28 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171229113132/https://www.tid.gov.hk/english/ita/fta/hkmacao/index.html |archive-date=29 December 2017}}</ref> Kitajska podjetja so po prenosu suverenosti razširila svojo gospodarsko prisotnost na ozemlju. Podjetja v celinskem prometu predstavljajo več kot polovico vrednosti indeksa Hang Seng kar je več kot pet odstotkov iz leta 1997.<ref>{{harvnb|Baldwin|Lee|Jim|2014}}.</ref><ref>{{harvnb|Lam|Qiu|2017}}.</ref>
Vlada ima pasivno vloga v gospodarstvu. Kolonialne vlade skoraj niso izvajale nadzora trgovine. Po doktrini ''pozitivnega neintervencioizma'' so se povojne uprave namerno izogibale neposrednemu dodeljevanju sredstev saj so bili mnenja, da bi aktivno posredovanje škodilo gospodarski rasti. Intervencijsko politiko so začeli uvajati šele kasnejše kolonialne vlade, ko je gospodarstvo v osemdesetih letih prešlo na storitveno dejavnost. Po prenosu suverenosti so se programi nadaljevali, vključno z garancijami za izvozno kreditiranje, pokojninskim sistemom, minimalno plačo, protidiskriminacijskimi zakoni in državno hipoteko.
 
Turizem je eden izmed glavnih delov gospodarstva saj predstavlja 5 odstotkov BDP. Leta 2016 je 26,6 milijona obiskovalcev prispevalo 258 milijarde HK (32,9 milijarde ameriških dolarjev) s čimer je Hong Kong postal 14. najbolj priljubljena destinacija za mednarodne turiste. Je najbolj priljubljeno kitajsko mesto za turiste saj sprejme več kot 70 odstotkov več obiskovalcev kot njegov najbližji tekmec Macau. Mesto se uvršča med najdražja mesta za izseljence.
Ko je celina liberalizirala svoje gospodarstvo se je Hong Kong soočil z močno konkurenco. Petdeset odstotkov kitajskega trgovinskega blaga, ki je bilo pripeljano skozi Hong Kong leta 1997 je padlo na približno 13 odstotkov leta 2015.<ref name="Commons5R18">{{harvnb|House of Commons Foreign Affairs Committee Tenth Report|2015|p=18}}.</ref> Kljub temu pa sistem nizkih davkov, urejena zakonodaja in urejene storitve privabljajo številne čezmorske korporacije, ki želijo vzpostaviti svojo prisotnost v Aziji. Mesto ima drugo najvišje število sedežev podjetij v azijsko-pacifiški regiji.<ref>{{harvnb|Cushman & Wakefield RHQ Report|2016|p=8}}.</ref> Hong Kong predstavlja vstopna vrata tujim naložbam na kitajski trg saj vlagateljem omogoča neposredni dostop do celinskih kitajskih trgov prek povezav s borzami v Šanghaju in Shenzhenu. Ozemlje je bilo prvi trg zunaj celinske kitajske kjer so bile na razpolago obveznice Dim sun in je največji trg za trgovanje z juani.<ref>{{harvnb|House of Commons Foreign Affairs Committee Tenth Report|2015|pp=18–19}}.</ref>
 
Vlada ima pasivno vloga v gospodarstvu. Kolonialne vlade skoraj niso izvajale nadzora trgovine. Po doktrini ''pozitivnega neintervencioizma'' so se povojne uprave namerno izogibale neposrednemu dodeljevanju sredstev saj so bili mnenja, da bi aktivno posredovanje škodilo gospodarski rasti.<ref name="ceo">{{cite press release |url=https://www.ceo.gov.hk/archive/2012/eng/press/oped.htm |title=Big Market, Small Government |first=Donald |last=Tsang |date=18 September 2006 |publisher=Hong Kong Government |accessdate=8 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612235339/https://www.ceo.gov.hk/archive/2012/eng/press/oped.htm |archive-date=12 June 2018}}</ref> Intervencijsko politiko so začeli uvajati šele kasnejše kolonialne vlade, ko je gospodarstvo v osemdesetih letih prešlo na storitveno dejavnost. Po prenosu suverenosti so se programi nadaljevali, vključno z garancijami za izvozno kreditiranje, pokojninskim sistemom, minimalno plačo, protidiskriminacijskimi zakoni in državno hipoteko.<ref name="EconomistEnd">{{harvnb|"End of an experiment", ''The Economist''}}.</ref>
 
Turizem je eden izmed glavnih delov gospodarstva saj predstavlja 5 odstotkov BDP. Leta 2016 je 26,6 milijona obiskovalcev prispevalo 258 milijarde HK (32,9 milijarde ameriških dolarjev) s čimer je Hong Kong postal 14. najbolj priljubljena destinacija za mednarodne turiste. Je najbolj priljubljeno kitajsko mesto za turiste saj sprejme več kot 70 odstotkov več obiskovalcev kot njegov najbližji tekmec Macau.<ref>{{harvnb|WTO|2017|p=6}}.</ref> Mesto se uvršča med najdražja mesta za izseljence.<ref>{{cite web |url=https://www.mercer.com/newsroom/cost-of-living-2017.html |title=Despite worldwide changes, multinationals focus on mobile workforces to support career growth and ensure competitiveness |publisher=Mercer |location=New York |date=21 June 2017 |accessdate=26 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180113110140/https://www.mercer.com/newsroom/cost-of-living-2017.html |archive-date=13 January 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.mercer.com/costoflivingpr#Top_50 |title=Worldwide Cost of Living survey 2009 |date=29 June 2010 |publisher= Mercer |accessdate=25 August 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110725215323/http://www.mercer.com/costoflivingpr |archivedate=25 July 2011 }}</ref>
 
== Infrastruktura ==
2.317

urejanj