Dragiša Marojević: Razlika med redakcijama

Drugo službo je dobil v Unitasu, zatem je delal v Kovini, nazadnje pa se je preusmeril v politiko in 19. oktobra 1989 že napovedal ustanovitev Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov, ZOEO. Z njo je hotel stalne prebivalce Slovenije, formalno iz drugih republik [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], dejansko samo iz [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]], v prihodnji samostojni in suvereni slovenski državi obvarovati pred poslovenjenjem in mnogim med njimi ohraniti privilegiran položaj, ki so ga v socializmu imeli zaradi članstva v [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]. Po takratnih uradnih podatkih je bilo v partiji 18 odstotkov prebivalcev iz drugih republik Jugoslavije, po Marojevićevem mnenju tako v [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]] kot tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah SR Slovenije celo 40 odstotkov.<ref>Bizjak, Simon. »Intervju, Dragiša Marojević, Kdo se boji Dragiše Marojevića?« ''Tribuna, študentski časopis''. (Letnik 39, št. 5, str. 4), 26. marec 1990.</ref> . Njihov delež v republiškem prebivalstvu pa je bil le slabih 7 odstotkov (7,27 odstotka leta 1991 in 6,39 leta 1981)<ref>Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (Prebivalstvo po narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002)</ref>. Toda bolj ko je šla Jugoslavija narazen, bolj je partija izgubljala oblast in ljudje z njeno izkaznico v žepu se niso mogli več nadejati privilegijev. Njihov odnos do tega je bil pričakovan: »Ne pristajam na vlogo državljana drugega reda v bodoči slovenski državi,« je to pokomentiral Marojević,<ref>Bizjak, Simon. »Intervju, Dragiša Marojević: 'Slovenci so z nami'«. ''Tribuna, študentski časopis''. (Letnik 39, št. 15, str. 12) 15. oktober, 1990.</ref> še preden je Zveza komunistov sestopila z oblasti in ko je on (1989) že izstopil iz nje.