Redakcija: 10:31, 25. september 2019 uredi Duxborut (pogovor \| prispevki) 1.999 urejanj m →‎Prestop v politiko ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:39, 2. november 2019 uredi razveljavi Duxborut (pogovor \| prispevki) 1.999 urejanj m →‎Prestop v politiko Novejše urejanje →
Vrstica 20: Marojević je pred tem »oštel slovenska sredstva javnega obveščanja, zlasti [[Mladina (revija)\|Mladino]],« enako pa se je izrazil kajpada tudi o [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije\|Temeljni listini]] in [[Majniška deklaracija (1989)\|Majniški deklaraciji]].<ref>Mihelčič, Ivanka. »Zveze, karte in ljudje«. ''Dnevnik'', 22. november 1989, str. 5</ref> Na predvolilnem shodu 4. marca 1990 na Jesenicah je poudarjal, da bo ZOEO čez leto dni zagotovo največja jugoslovanska nadnacionalna stranka.,<ref>»Čez leto bomo največji«. ''Delo'', 5. marec 1990.</ref> čeprav z njim niso bili preveč zadovoljni niti znotraj zveze. Prvi »udar« proti vodji 12. marca 1990 je (26. marca na izredni skupščini ZOEO) sicer spodletel; na drugega, uspešnega, je bilo treba še počakati, uresničil se je čez slabi dve leti. Nekateri so se mu namreč postavili po robu že takrat. Po besedah predsednika častnega razsodišča Radmila Jecića je zaradi Marojevićevega ravnanja prišlo do pomembnih motenj v delovanju ZOEO. Problem naj bi bilo Marojevićevo sprejemanje bistvenih odločitev mimo organov zveze, »njegovo nekulturno in prostaško obnašanje do sodelavcev in drugih«, neustrezno finančno poslovanje ipd.<ref>Pečauer, Marko. »Dragiša Marojević trdi, da je nedolžna žrtev zarote«. ''Delo'', 13. marec 1990.</ref> Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov bi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1990\|prvih demokratičnih volitvah]] 8. aprila 1990 skoraj prišla v parlament, že 5. maja pa se je preimenovala v Stranko za enakopravnost občanov, SEO. Naslednje leto, 11. junija, je napovedala protestno blokado [[Avtocestni predor Karavanke\|karavanškega predora]] med drugim »zaradi oboroževanja v Sloveniji«,<ref>»Blokada tunela Karavanke«. ''Borba'', 12. junij 1991.</ref> Marojević osebno pa še protestno zborovanje v Ljubljani in zagrozil, da bo za zaščito udeležencev prosil kar [[Jugoslovanska ljudska armada\|Jugoslovansko ljudsko armado]].<ref>Kranjc, Viktor. »Naše korenine, Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne.« ''Slovenska vojska''. Str. 30</ref>

Dragiša Marojević: Razlika med redakcijama