|
| latd=27 |latm=28.0 |latNS=N |longd=89 |longm=38.5 |longEW=E
| largest_city =
| official_languages = [[Dzongkhadzongkha]]
| religion = [[Vadžrajana|Vadžrajana Budizem]]
| demonym = Butanci
}}
'''Butan''' ({{IPAc-en|b|uː|ˈ|t|æ|n}} or {{IPAc-en|b|uː|ˈ|t|ɑː|n}}; [[Dzongkha]] འབྲུག་ཡུལ ''Dru Ü'', ʈʂɦu yː,<ref name=Driem478>{{cite book|last1=Driem|first1=George van|title=Dzongkha = Rdoṅ-kha|date=1998|publisher=Research School, CNWS|location=Leiden|isbn=90-5789-002-X|page=478}}</ref> uradno '''Kraljevina Butan''', je mala gorska [[država]] v [[Južna Azija|južni Aziji]] v [[Himalaja|Himalajskemhimalajskem pogorju]] med [[Indija|Indijo]] na jugu, vzhodu, zahodu in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severu. Na zahodu jo ločuje od [[Nepal|NepalaNepála]] indijska zvezna država [[Sikim]]; proti jugu pa jo od [[Bangladeš|Bangladeša]] ločujeta indijski zvezni državi [[Asam]] in [[Zahodna Bengalija]]. Največje butansko mesto, ki je tudi glavno mesto je [[Thimphu]].
Ime države, ''Druk Yul'', pomeni '»dežela grmečega zmaja«', saj za grom tam pravijo, da je zvok renčanja [[kitajski zmaj|zmajev]]. Vodja države Kraljevine Butan se imenuje ''Druk Gjalpo'' ([[dzongkha]]: འབྲུག་རྒྱལ་པོ་ ), dobesedno ''druk'' - zmajski ali »'kralj Butana«'.
Butan je prva država na svetu, ki je namesto [[Kosmati domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] (BDP), kot merilo napredka uvedla bruto dodano srečo (BDS). Bloomberg Businessweek je, na osnovi globalne primerjave leta 2006, Butan uvrstil med najsrečnejše države v Aziji oziroma kot osmo najsrečnejšo državo na svetu.<ref>{{cite web |url = http://images.businessweek.com/ss/06/10/happiest_countries/index_01.htm |title = The World's Happiest Countries |work = Business Week |date = 11 October 2006 |accessdate = 23 April 2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20090426174928/http://images.businessweek.com/ss/06/10/happiest_countries/index_01.htm? |archivedate = 26 April 2009 |deadurl = no }}</ref> Leta 2016 pa je World Happiness Report, ki ga objavljajo Združeni narodi, rangiraluvrstil Butan kot 84. najsrečnejšo državo.<ref>{{cite web |url=http://worldhappiness.report/ed/2016 |title=World Happiness Report 2016 Update |publisher=UN Sustainable Development Solutions Network; Earth Institute (University of Columbia) |pages=20–21–22 |accessdate=20 Mar 2016 |archive-url=http://web.archive.org/web/20160317224417/http://worldhappiness.report/ed/2016/ |archive-date=17 Mar 2016}}</ref>
Butan ima zelo raznoliko pokrajino in podnebje, saj ima na jugu subtropske ravnine, na severu pa Himalajsko pogorje, kjer nekateri vrhovi presegajo 7000 m nadmorske višinievišine. Država se razprostira na okoli 46.500 km² leta 1997 ali 38.394 km² leta 2002. Državna religija v Butanu je [[Vadžrajana|Vadžrajana budizem]]. Po oceni iz leta 2015 šteje cca 770 tisoč prebivalcev, ki so večinsko Budisti. [[Hinduizem]] je druga največja religija.<ref>"Bhutan." ''World Almanac & Book Of Facts'' (2008): 752–753. Academic Search Premier. Web. 8 December 2011.</ref>
Z vidika politične ureditve je Butan naredil leta 2008 pomembno tranzicijospremembno od [[absolutistična monarhija|absolutistične monarhije]] k [[ustavna monarhija|ustavni monarhiji]] in izvedel prve večstrankarske parlamentarne volitve.<ref>Wolf, Siegfried, [http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/savifadok/2791/1/SOW.BhutanTransition.2013.pdf "Bhutan's Political Transition"], ' ' Applied Political Science of South Asia' ', 2 July 2013</ref> Poleg tega da je Butan članicačlan [[Združeni narodi|Združenih narodov]], je tudi članicačlan [[Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje|Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje]] (''South Asian Association for Regional Cooperation - SAARC''), tako da je aprila 2010 gostilagostil 16. vrh SAARC.
==Zgodovina==
}}
Kamnito orodje, orožje, sloni in ostanki velikih kamnitih struktur nam dokazujejo, da je bil Butan poseljen že 2000 let pr. n. št. Zgodovinarji postavljajo tezo, da je država ''Lhomon'' (pomensko, 'južni mrak'), ali ''Monyul'' ('Temna dežela', v povezavi z [[Monpa ljudstvo|Monpaji]], domorodskimdomorodnim ljudstvom Butana) verjetno obstajala v obdobju med 500 pr. n. št. in 600 n. št. Imena ''Lhomon Tsendenjong'' (dežela sandalovine) in ''Lhomon Khashi'' ali Južni Mon (dežela štirih pristopov), so bila najdena v starih Butanskih in Tibetanskih kronikah.<ref name="WIAS">{{cite web |url = http://www.worldinstituteforasianstudies.org/buthan.html |title = Bhutan |publisher = World Institute for Asian Studies |date = 21 August 2006 |accessdate = 23 April 2009 }}</ref>
[[File:Cloud-hidden, whereabouts unknown (Paro, Bhutan).jpg|thumb|250px| Paro dzong v dolini Paro, zgrajen leta 1646.]]
[[File:Bhutanese people.jpg|thumb|250px|left|Butanci v narodnih oblačilih na festivalu v Vangdi P'odranguProdrangu.]]
[[Budizem]] se je prvič pojavil v Butanu prvič pojavil v 7. stoletju. Tibetanski kralj [[Songcen Gampo]]<ref name=Padel>{{cite book |title = Tigers in Red Weather: a Quest for the Last Wild Tigers |first = Ruth |last = Padel |publisher = Bloomsbury Publishing USA |year = 2006 |isbn = 0-8027-1544-3 |pages = 139–40 |url = https://books.google.com/books?id=zYLJp0X04mUC }}</ref> (vladal 627–649), spreobrnjenec v Budizembudizem, ki je dejansko razširil svoj imperij na [[Sikim]] in Butan,<ref>Sailen Debnath, Essays on Cultural History of North Bengal, ISBN 978-81-86860-42-7; & Sailen Debnath, The Dooars in Historical Transition, ISBN 978-81-86860-44-1</ref> je ukazal izgradnjo dveh budističnih templjev pri [[Bumtang (mesto)|Bumtangu]] v osrednjem Butanu in v Kjiču (blizu [[Paro, Butan|Para]]) v dolini Paro. Budizem se je širil po letu 746<ref name=Hattaway>{{cite book |title = Peoples of the Buddhist World: a Christian Prayer Diary |first = Paul |last = Hattaway |publisher = William Carey Library |year = 2004 |isbn = 0-87808-361-8 |url = https://books.google.com/books?id=OzEOKNPsv2EC |page = 30 }}</ref> v času vladavine kralja Sindhu Rāja (''tudi'' Künjom;<ref name=Rennie>{{cite book |url = https://books.google.com/books?id=sHAnAtNrUQoC |title = Bhutan: Ways of Knowing |first1 = Frank |last1 = Rennie |first2 = Robin |last2 = Mason |publisher = IAP |pages = 18, 58 |year = 2008 |isbn = 1-59311-734-5 }}</ref> Sendha Gjab; Čakar Gjalpo), izgnan indijski kralj, ki je ustanovil vladavino v Bumtangu pri palači Čakar Guto.<ref name=HBB>{{cite book |url = https://books.google.com/books?id=yA9uAAAAMAAJ |title = Zgodovina Butana temelječa na budizmu |first = C. T. |last = Dorji |publisher = Sangay Xam, Prominent Publishers |year = 1994 |isbn = 81-86239-01-4 }}</ref>{{rp|35}} <ref name=Harding>{{cite book |url = https://books.google.com/books?id=rlxdncBwpbgC |title = Življenje in razodetje Peme Lingpa |first = Sarah |last = Harding|publisher = Snow Lion Publications |year = 2003 |isbn = 1-55939-194-4 }}</ref>
Velik del zgodnje butanovebutanske zgodovine je dokaj nejasen, saj je bila večina zapisov uničena v požaru, ki je leta 1827 opustošil starodavno prestolnico Punaka[[Punakha]]. Do 10. stoletja je bil politični razvoj Butana močno pod vplivom njegove verske zgodovine. Razvile so se različne podsekte budizma, ki so jih podpirali različni mongolski vojaški poveljniki. Po padcu [[dinastija Yuan|dinastije Yuan]] v 14. stoletju, so se ti vojaški poveljniki bojevali med seboj za prevlado na političnem in verskem področju, kar je sčasoma do 16. stoletja vodilo k prevladi [[Budistična sekta DrugpaDrukpa|Sekte Drukpa]] (sekta Rdečih kap).
Do zgodnjega 17. stoletja je Butan predstavljal mozaik manjših sprtih [[fevd]]ov, dokler jih ni združil tibetanski [[lama]] in vojaški voditelj [[Ngavang Namgjal]], ki je pred verskim preganjanjem pobegnil iz [[Tibet]]a. Za obrambo dežele pred ponavljajočimi vpadi Tibetancev je Namgjal zgradil mrežo neprepustnih ''[[dzong]]ov'' ali trdnjav in razglasil zakonik ''Tsa Yig'' kar je pomagalo, da je lokalne oblastnike podredil centralni kontroli. Mnogo teh trdnjav še vedno obstaja in so aktivni verski centri in centri regijskega upravljanja. [[Portugalska]] [[Družba Jezusova|jezuita]] Estêvão Cacella in João Cabral sta bila prva dokumentirana obiskovalca Butana iz Evrope na njuni poti v Tibet. Srečala sta ''šabdrunga'' Ngavang Namgjala, mu predstavila strelno orožje, [[smodnik]] in [[teleskop]] ter mu ponudila usluge pri njegovi vojni proti Tibetu, vendar je ta slednje odklonil. Po osemmesečnem postanku je Cacella pisal dolgo pismo iz [[Samostan Čeri|samostana Čeri]] (Chagri), v katerem poroča o svojem potovanju. To je redek dokument, ki poroča o ''šabdrungu'' (je bil naslov, ki se je uporabljal pri sklicevanju na velike lame v Tibetu).<ref name=LP>{{cite book |title = Bhutan |series = Country Guides |first1 = Lindsay |last1 = Brown |first2 = Stan |last2 = Armington |edition = 3 |publisher = [[Lonely Planet]] |year = 2007 |pages = 26, 36 |isbn = 1-74059-529-7 |url = https://books.google.com/books?id=s-L8NUlW_QgC }}</ref><ref>{{cite book |title = Jesuit on the Roof of the World: Ippolito Desideri's Mission to Eighteenth-Century Tibet |first = Trent |last = Pomplun |publisher = Oxford University Press |year = 2009 |isbn = 0-19-537786-9 |page = 49 |url = https://books.google.com/books?id=-3iG4p85PHgC }}</ref>
Potem ko je Ngavang Namgjal umrl leta 1651, so dejstvo o njegovi smrti držali kot tajnosttajili celih 54 let. Po njegovi smrti leta 1651 je Butan sledil njegovi želji po »dualnem sistemu vladavine«. TaTo je pomenilpomenilo delitev vladavine na civilnega administrativnega vodjo, ''Druk Desija'' ali ''Deb Raja'' in verskega vodjo, ''Je Khenpo''. Po tem obdobju konsolidacije je Butan potem spet zašel v notranje konfliktespore in dejanski in formalni vladarji Butana so se hitro menjavali.
Leta 1711 je Butan šel v vojno proti [[Mogulski imperij|MogulskemMogulskemu imperiju]] in njihovemu Subedarju, ki je na jugu ponovno ustanovil kraljevino Kuč Behar na jugu. Po kaosu, ki je nastopil, je Tibet leta 1714 neuspešno napadel Butan.
V 18. stoletju je Butan napadel in zasedel kraljevino Kuč Behar na jugu. Leta 1772 je Kuč Behar pozval [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] danaj mu je pomagalapomaga in izgnal Butance ter kasneje leta 1774 sam napadel Butan. Po mirovnem sporazumu je moral Butan pristati, dana se vrne navrnitev meje pred letom 1730. Sklenjen mir pa je bil potem večkrat kršen v naslednjih sto letih potem večkrat kršen, ko je občasno prihajalo do spopadov na meji z [[Britanska Indija|Britanci]]. Spopadi so privedli do ''Duarske vojne'' (1864–65), spopad za kontrolo področja Duars. Po zgubljeni vojni je Butan z Britanci podpisal Sporazumsporazum v mestu Sinčula. Kot del vojne odškodnine so Britaniji odstopili Duars in v zameno dobili rento 50.000 Rs. Sporazum je končal sovražnosti med Britansko Indijo in Butanom.
Leta 1870 je prišlo do državljanske vojne med rivalskima dolinama [[Paro, Butan|Paro]] in [[Trongsa]], ki je omogočila vzpon [[Ugjen Vangčuk|Ugjena Vangčuka]], guvernerja (''ponlop[[penlop]]'') iz TongsaTongsaja. Iz svoje močne baze v centralnem Butanu je Ugjen Vangčuk porazil svoje politične sovražnike in združilv deželoletih 1882–85 po več državljanskih vojnah in uporih, vzdružil letih 1882–85deželo.
Pomembna prelomnica za Butan je leto 1907, ko je bil Ugjen Vangčuk soglasno izbran za dednega kralja dežele na skupščini vodilnih budističnih menihov, vladnih uradnikov in vodij pomembnih družin. Britanska vlada je novo monarhijo takoj priznala in 1910 z njo podpisala pogodbo iz Punake, o subsidiarnem zavezništvu, ki je Britancem prinesla kontrolo nad butansko zunanjo politiko, kar je pomenilo, da je bil Butan obravnavan kot indijska kneževina. To jeni imelo malo pravega učinka, saj je Butan zgodovinsko zadržan do sosedov, kakor tudi ni vplivalo na odnose s Tibetom. Ko je nova Indijska unija 15. avgusta 1947 postala neodvisna od Združenega kraljestva, je bil Butan edenmed izmed prvihprvimi, ki je priznal Indijo. Leta 1949 je bila podpisana pogodba, podobno kot leta 1910, po kateri je namesto Velike Britanije Indija dobila kontrolo nad zunanjimi odnosi dobila Indija.
Kralj Džigme Dordži Vangčuk je leta 1953 vzpostavil zakonodajni organ države – 130-člansko nacionalno skupščino. Nato je leta 1965 ustanovil kraljevi posvetovalni svet in leta 1968 uvedel vlado. Butan je bil leta 1971 sprejet vpostal članstvočlan Združenih narodov. Leta 1972, je Džigme SingjeSingdže Vangčuk pri svojih šestnajstih letih na prestolu nasledil umrlega očeta Dordži Vangčuka.
6. novembra 2008 je bil 28-letni Džigme Kesar Namgjel Vangčuk, najstarejši sin kralja Džigme SingjeSingdže Vangčuka, okronan za kralja.
== Geografija ==
{{glavni|Geografija Butana}}
[[File:Bhutan topo en.jpg|thumb|upright=1.6|Topografski zemljevid Butana.]]
Butan leži na južnih pobočjih vzhodnega dela Himalaje, med Tibetansko avtonomno regijo in severno od indijskih držav Sikkim[[Sikim]], [[Zahodna BengalijaBeng]]alija, [[Asam]] in [[Arunačal Pradeš]]. Leži med zemljepisno širino 26 ° S in 29 ° S, ter dolžino 88 ° V in 93 ° V. Zemljišče je sestavljeno predvsem iz strmih in visokih gora, ki jih križa mreža hitrih rek, ki tvorijo globoke doline, preden se izlivajo na indijske ravnice. VišinaNadmorska višina se dviga od 200 m vob južnem vznožju do več kot 7000 m. Ta velika geografska raznolikost v kombinaciji z enako raznolikimi podnebnimi razmerami prispeva k izredni biotski raznovrstnosti in ekosistemom Butana.
Severna regija Butana je sestavljena iz loka vzhodnega himalajskega alpskega grmičevja in travnikov, ki segajo do ledeniških gorskih vrhov z izredno mrzlim podnebjem na najvišjih vzpetinah. Večina vrhov na severu je nad 7000 m nad morsko gladino; najvišja točka v Butanu je [[Gangkhar Puensum]] nas 7570 m, ki ima lastnost, da je najvišja nepreplezana gora na svetu. <ref name=CIA>{{cite web |url = https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bt.html |title = Bhutan – The World Factbook |publisher = Central Intelligence Agency }}</ref> Najnižja točka, na 98 m v dolini eke Drangme ChhuČhu, kjer reka prečka mejo z Indijo. Vode, ki jih napajajo snežne reke v alpskihgorskih dolinah na tem območju vsebujejo pašnike za živino, za katero skrbi redka populacija pastirjev nomadov.
Pogorje ''Črne gore'' v osrednji regiji Butana tvorijo prelomnico med dvema glavnima rečnima sistemoma: Mo Ču (''Mo Chhu'') in Drangme Ču (''Drangme Chhu''). Vrhovi v Črnih gorah se gibljejo med 1500 in 4925 m nad morsko gladino, hitro tekoče reke pa so v nižjih gorskih območjih izrezale globoke [[soteska|soteske]]. Gozdovi osrednjih butanskih gora sestavljajo vzhodno himalajske subalpske gozdove iglavcev v višjih legah in vzhodne himalajske širokolistne gozdove na nižjih vzpetinah. Gozdovi osrednje regije zagotavljajo večino butanske lesne proizvodnje. Torsa, [[Raidāk (reka)|Raidak]], Sankosh[[Sankoš (reka)|Sankoš]] in Manas so glavne reke Butana, ki tečejo skozi to regijo. Večina prebivalstva živi v osrednjih višavjih.
Na jugu je hribovje Šivalik (''Shiwalik'', tudi pogorje ''Churia'') pokrito z gostimi himalajskimi subtropskimi listnatimi gozdovi, aluvialne nižinske doline in gore do okoli 1500 m nad morsko gladino. Podnožje se spušča v subtropsko ravnico [[Duars]]. Večina Duarsa se nahajaleži v Indiji, a se 10 do 15 km širok pas razširi v Butan. Butanski Duars je razdeljen na dva dela: severni in južni Duars.
Severni Duars, ki se naslanja na vznožje Himalaje, ima razgiban teren in suho, porozno zemljo z gosto vegetacijo in je bogata z divjadjo. Južni Duars ima zmerno rodovitno zemljo, težko savansko travo, gosto, mešano džunglo in sladkovodne izvire. Gorske reke, ki se hranijo s taljenjem snega ali monsunskim dežjem, se zlivajo v reko [[Brahmaputra|Bramaputro]] v Indiji. Podatki, ki jih je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, so pokazali, da je država pokrita z gozdovi na 64 % površine.
{{Annotation|250|100|<small>[[Zavetišče Sakteng |SWS]]</small>}}
}}
Vzhodna Himalaja je bila prepoznaneprepoznana kot svetovna žariščna točka biotske raznovrstnosti in je bila v celoviti analizi svetovne biotske raznovrstnosti, ki jo je med letoma 1995 in 1997 začel WWF, uvrščena med 234 svetovno izjemnih ekoregij sveta.
Po mnenju švicarske Mednarodne zveze za ohranjanje narave se Butan obravnava kot model za proaktivne ohranitvene pobude. Kraljevina je prejela mednarodno priznanje za svojo zavezanost ohranjanju svoje biotske raznovrstnosti<ref name="IUCN-1/2012">{{cite web|title=New IUCN State Members|url=http://www.iucn.org/about/union/members/resources/newsletters/jan_2012_en.cfm|publisher=IUCN Newsletter|accessdate=7 July 2014|location=Switzerland|date=Jan 2012|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714145336/http://www.iucn.org/about/union/members/resources/newsletters/jan_2012_en.cfm|archivedate=14 July 2014}}</ref>. To se odraža v odločitvi, da se ohrani vsaj 60 % zemljišča pod gozdnimi površinami, in da se določi več kot 40 % svojega ozemlja kot nacionalni[[narodni park]], rezervat in drugo zavarovano območje, nazadnje pa tudi opredelitev nadaljnjih 9 % kopnega kot koridorje biotske raznovrstnosti, ki povezujejo zavarovana območja. Vsa Butanska zaščitena zemljišča so med seboj povezana prek obsežne mreže bioloških koridorjev, ki živalim omogočajo prosto selitev po vsej državi. <ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.ted.com/talks/tshering_tobgay_this_country_isn_t_just_carbon_neutral_it_s_carbon_negative/transcript|title=Transcript of "This country isn't just carbon neutral – it's carbon negative"|access-date=13 April 2016}}</ref> Ohranjanje okolja je postavljeno v središče nacionalne razvojne strategije. Ne obravnava se kot sektor, ampak kot skupek vprašanj, ki jih je treba vključiti v splošni pristop Butana k razvojnemu načrtovanju in ga podpreti z zakonodajno močjo. Ustava države omenja okoljske standarde na več področjih. <ref name=":2">Kingdom of Bhutan. Royal Government of Bhutan. National Environment Commission. Communication of INDC of the Kingdom of Bhutan. By Yeshay Dorji. Thimphu: NEC, 2015. Print.</ref>
=== Okoljski problemi ===
[[File:Asian Black Bear Ursus thibetanus by Dr. Raju Kasambe 04.jpg|thumb|Himalajski črni medved]]
Čeprav je naravna dediščina Butana še vedno precej nedotaknjena, se je vlada povedalaizrekla, da je ni mogoče sprejeti zakot samoumevno in da je treba ohranjanje naravnega okolja obravnavati kot enega od izzivov, ki jih bo treba obravnavati v prihodnjih letih. Skoraj 56,3 % vseh Butancev je povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom ali ohranjanjem. Vlada si prizadeva spodbujati ohranjanje kot del svojega načrta za usmerjanje bruto nacionalne sreče. Trenutno ima neto nič emisij toplogrednih plinov, ker majhno količino onesnaževanja, ki joga povzroča, absorbirajo gozdovi, ki pokrivajo večino države. <ref name=":0">{{Cite web|title = Bhutan: climate lessons from a Himalayan kingdom|url = http://www.climatechangenews.com/2015/08/05/bhutan-climate-lessons-from-a-himalayan-kingdom/|website = Climate Home – climate change news|accessdate = 17 December 2015|last = Pashley|first = Alex}}</ref> Medtem ko celotna država skupaj proizvede 2,2 milijona ton ogljikovega dioksida letno, ogromen gozd, ki trenutno zajema 72 % države, deluje kot ponor ogljika, ki vsako leto absorbira več kot štiri milijone ton ogljikovega dioksida.
Butan ima številne napredne okoljske politike, ki so povzročile, da jo je vodja UNFCCC imenoval »navdih in vzor za svet o tem, kako lahko gospodarstva in različne države obravnavajo podnebne spremembe, hkrati pa izboljšajo življenje državljanov«. <ref>{{Cite web|title = Bhutan must consider long term measure on climate change: UNFCCC's head – BBS|url = http://www.bbs.bt/news/?p=39604|website = BBS|accessdate = 17 December 2015|language = en-US}}</ref> Na primer, električni avtomobili so bili uvedeni v državi in od leta 2014 predstavljajo desetino vseh avtomobilov. Ker država večino energije pridobiva iz hidroelektrarn, ne oddaja pomembnih toplogrednih plinov za proizvodnjo energije.
Pritiski na naravno okolje so že vidni in jih bo podpirala kompleksna sila. Vključujejo pritiske prebivalstva, posodobitev kmetijstva, divji lov, razvoj hidroenergije, pridobivanje rudnin, industrializacijo, urbanizacijo, odvajanje odpadkov in odplak, turizem, konkurenco za razpoložljiva zemljišča, gradnjo cest in zagotavljanje druge fizične infrastrukture, povezane s socialnim in gospodarskim razvojem. <ref>{{Cite web|url = https://www.academia.edu/8743947|title = ENVIRONMENTAL DEGRADATIONS AND RESPONSE IN THIRD WORLD COUNTRIES: A STUDY ON THE REPUBLIC OF BHUTAN|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = Tims-Lewechi}}</ref> ▼
▲Pritiski na naravno okolje so že vidni . in jih bo podpirala kompleksna sila.To Vključujejoso pritiskepritiski prebivalstva, posodobitev kmetijstva, divji lov, razvoj hidroenergije, pridobivanje rudnin, industrializacijoindustrializacija, urbanizacijourbanizacija, odvajanje odpadkov in odplak, turizem, konkurencokonkurenca za razpoložljiva zemljišča, gradnjogradnja cest in zagotavljanje druge fizične infrastrukture, povezane s socialnim in gospodarskim razvojem. <ref>{{Cite web|url = https://www.academia.edu/8743947|title = ENVIRONMENTAL DEGRADATIONS AND RESPONSE IN THIRD WORLD COUNTRIES: A STUDY ON THE REPUBLIC OF BHUTAN|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = Tims-Lewechi}}</ref>
V praksi je prekrivanje teh obsežnih zaščitenih območij z naseljenimi območji privedlo do vzajemnega poseganja v habitate. Zaščitene prostoživeče živalske vrste so vstopile na kmetijska območja, uničile pridelke in ubijale živino. Kot odgovor na to je Butan uvedel sistem zavarovanja, začel graditi alarmne ograje na sončno energijo, stražne stolpe in razsvetljavo ter je zagotovil krmo in solne lize zunaj poselitvenih območij, da bi spodbudil živali, da ostanejo zunaj. <ref>{{cite web |url = http://www.bhutanobserver.bt/addressing-human-wildlife-conflict/ |archiveurl = https://web.archive.org/web/20110901021127/http://www.bhutanobserver.bt/addressing-human-wildlife-conflict/ |archivedate = 1 September 2011 |title = Addressing Human-Wildlife Conflict |first = Jigme |last = Wangchuk |publisher = [[Bhutan Observer]] online |date = 8 July 2011 |accessdate = 13 July 2011 }}</ref> ▼
▲V praksi je prekrivanje teh obsežnih zaščitenih območij z naseljenimi območji privedlo do vzajemnega poseganja v habitate[[habitat]]e. Zaščitene prostoživeče živalske vrste so vstopile na kmetijska območja, uničile pridelke in ubijale živino. Kot odgovor na to je Butan uvedel sistem zavarovanja, začel graditi alarmne ograje na sončno energijo, stražne stolpe in razsvetljavo ter je zagotovil krmo in solne lize zunaj poselitvenih območij, da bi spodbudil živali, da ostanejo zunaj. <ref>{{cite web |url = http://www.bhutanobserver.bt/addressing-human-wildlife-conflict/ |archiveurl = https://web.archive.org/web/20110901021127/http://www.bhutanobserver.bt/addressing-human-wildlife-conflict/ |archivedate = 1 September 2011 |title = Addressing Human-Wildlife Conflict |first = Jigme |last = Wangchuk |publisher = [[Bhutan Observer]] online |date = 8 July 2011 |accessdate = 13 July 2011 }}</ref>
Ogromna tržna vrednost glive ''Ophiocordyceps sinensis'', pridobljenih iz divjine, je prav tako povzročila netrajnostno izkoriščanje, ki se zelo težko regulira. <ref>{{cite journal |author1=Cannon, P.F. |author2=Hywel-Jones, N.L. |author3=Maczey, N. |author4=Norbu, L. |author5=Tshitila |author6=Samdup, T. |author7=Lhendup, P. |lastauthoramp=yes |title = Steps towards sustainable harvest of Ophiocordyceps sinensis in Bhutan |journal = Biodivers. Conserv. |volume = 18 |pages = 2263–2281 |year = 2009 |doi = 10.1007/s10531-009-9587-5 |issue = 9 }}</ref> ▼
▲Ogromna tržna vrednost glive ''Ophiocordyceps sinensis'', pridobljenihpridobljene iz divjine, je prav tako povzročila netrajnostno izkoriščanje, ki se zelo težko regulira. <ref>{{cite journal |author1=Cannon, P.F. |author2=Hywel-Jones, N.L. |author3=Maczey, N. |author4=Norbu, L. |author5=Tshitila |author6=Samdup, T. |author7=Lhendup, P. |lastauthoramp=yes |title = Steps towards sustainable harvest of Ophiocordyceps sinensis in Bhutan |journal = Biodivers. Conserv. |volume = 18 |pages = 2263–2281 |year = 2009 |doi = 10.1007/s10531-009-9587-5 |issue = 9 }}</ref> Že tisočletja jo uporabljajo v tradicionalni medicini na daljnega vzhoda.
===Upravno-administrativna delitev===
Butan je razdeljen na dvajset ''dzongkhagov'' (okrajev), ki jih upravljajo organi imenovani »Dzongkhak Tshokdu«. V določenih ''thromde'' (urbanih občinah), je občinska administracija neposredno podrejena nadrejeni okrajni administraciji. V večini ruralnih skupnosti, ruralne občine (''gewog'') (skupina vasi) upravljajo organi imenovani ''Geog Tshokde''.<ref name=LGA09>{{cite web|url=http://www.nab.gov.bt/downloadsact/Dzo74.pdf |format=PDF |title=Local Government Act of Bhutan 2009 |publisher=Government of Bhutan |date=11 September 2009 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110706162642/http://www.nab.gov.bt/downloadsact/Dzo74.pdf |archivedate=6 July 2011 }}</ref>
Prav tako ''gewog'' izvoli predstojnike, imenovane ''gups'', podpredsednike, ki se imenujejo ''mangmis'', ki prav tako sedijo na okrajnih skupščinah Dzongkhag Tshogdu, kot tudi drugi člani Gewog Tshogde. Osnova volilnih enot v Butanu je ''chiwog'', delitev ''gewogov'', ki jo je določila volilna komisija.
{{Annotated image
}}
Leta 2015 je v Butanu živelo cca 770,000 prebivalcev. Srednja starost Butancev je 24.,8 let. <!---CIA factbook|CIA-4---> Stopnja pismenosti je 59.5 %.<ref>{{cite web |url = http://devdata.worldbank.org/external/CPProfile.asp?PTYPE=CP&CCODE=BTN |title = Report: Data Profile |publisher = World Bank |year = 2008 |accessdate = 23 April 2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080801053414/http://devdata.worldbank.org/external/CPProfile.asp?PTYPE=CP&CCODE=BTN |archivedate = 1 August 2008 }}</ref>
[[File:What is Gross National Happiness.ogv|255px|GNH video presentation]]
Butan ima bogato in edinstveno kulturno dediščino, ki je večinoma ostala nedotaknjena zaradi njegove izolacije od ostalega sveta do sredine 20. stoletja. Ena glavnih atrakcij za turiste je kultura in tradicija države. Butanska tradicija je globoko preplavljena s svojo budistično dediščino <ref>{{cite journal |author = Kharat, Rajesh |title = Bhutan's Security Scenario |journal = Contemporary South Asia |volume = 13 |issue = 2 |year = 200 |pages = 171–185 |doi = 10.1080/0958493042000242954 }}</ref><ref>Martin Regg, Cohn. "Lost horizon." ''Toronto Star'' (Canada) n.d.: Newspaper Source Plus. Web. 8 December 2011.</ref>. Hinduizem je druga najbolj prevladujoča religija v Butanu, ki je najbolj razširjena v južnih regijah <ref>{{cite journal|author=Zurick, David |title=Gross National Happiness And Environmental Status In Bhutan |doi=10.1111/j.1931-0846.2006.tb00521.x |url=http://amergeog.org/gr/oct06/zurick.pdf |journal=Geographical Review |volume=96 |issue=4 |year=2006 |pages=657–681 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100917145906/http://amergeog.org/gr/oct06/zurick.pdf |archivedate=17 September 2010 }}</ref>. Vlada si vse bolj prizadeva za ohranjanje in vzdrževanje sedanje kulture in tradicije države. Zaradi pretežno neokrnjenega naravnega okolja in kulturne dediščine je Butan označen kot zadnja [[Shangri-La |Šangri-la]]. <ref>{{cite web |url = https://www.pbs.org/edens/bhutan |title = Bhutan – the Last Shangri La |publisher = PBS online |accessdate = 1 September 2011 |archive-url = https://web.archive.org/web/20110824223102/http://www.pbs.org/edens/bhutan/ |archive-date = 24 August 2011 |dead-url = no |df = dmy-all }}</ref>
Medtem ko so državljani Butana svobodni pri potovanju v tujino, Butan za mnoge tujce velja za nedostopnega. Drug razlog za to, da je nepriljubljentežje dosegljiv cilj, je strošek, ki je za turiste visok. Vstop je brezplačen za državljane Indije, Bangladeša in Maldivov, vsi drugi tujci se morajo prijaviti pri butanskem organizatorju potovanj in plačati okoli 250 USD na dan, da ostanejo v državi, čeprav ta pristojbina pa pokriva večino stroškov vodenja, potovanj, nastanitev stroški obrokovin prehrane.<ref>{{cite web|url=http://www.tourism.gov.bt/plan-your-trip/travel-requirements |title=Travel Requirements |publisher=Tourism Council of Bhutan |accessdate=1 June 2011 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101120162648/http://www.tourism.gov.bt/plan-your-trip/travel-requirements |archivedate=20 November 2010 }}</ref>. Butan je leta 2011 prejelobiskalo 37.482 obiskovalcevturistov, od tega 25 % za srečanja, spodbude, konference in razstave. <ref>{{cite web |title = New MICE hardware on the cards for Bhutan |url = http://www.ttgmice.com/magazine/?term_id&issues&ID=23596 |publisher = TTGmice |accessdate = 16 March 2013 |deadurl = yes |archiveurl = https://web.archive.org/web/20130605131337/http://www.ttgmice.com/magazine/?term_id&issues&ID=23596 |archivedate = 5 June 2013 |df = dmy-all }}</ref> V letu 2018 je bilo teh že okoli 150.000.
Butan je prvi narod na svetu, ki je prepovedal kajenje. Po Zakonu o nadzoru tobaka v Butanu 2010 je bilo prepovedano kaditi v javnosti ali prodajati tobak. Kršitelji so kaznovani z denarno kaznijo v višini 232 $ - mesečno plačo v Butanu.
Narodna obleka za butanske moške je ''gho'', halja do kolen, ki je v pasu vezana s pasom iz blaga, znanim kot ''kera''. Ženske nosijo gleženjsko obleko, ''kiro'', ki je speta z dvema enakima broškama, imenovanima ''koma'' in je zvezana v pasu kot ''kera''. Spremljevalka ''kire'' je bluza z dolgimi rokavi, ''wonju'', ki se nosi pod ''kiro''. Oblačilo v obliki jakne z dolgimi rokavi, ''toego'' se nosi preko ''kire''. Rokavi obeh se zložijo skupaj na manšeti navzven.
Socialni status in razred določata teksturo, barve in okraskeokrasje, ki krasijokrasi oblačila. Različno obarvane rute, znane kot ''rachu'' za ženske (rdeča je najpogostejša barva) in ''kabne'' za moške, so pomembni kazalci družbenega položaja, saj je Butan tradicionalno fevdalna družba. Nakit večinoma nosijo ženske, še posebej med verskimi prazniki (''tsechus[[tšeču]]'') in javnimi srečanji. Da bi okrepili identiteto Butana kot neodvisne države, butanski zakon zahteva, da vsi uslužbenci vlade Butana nosijo nacionalno obleko na delovnem mestu nosijo nacionalno obleko in da vsi državljani nosijo nacionalno obleko, medtem ko obiskujejo šole in druge vladne službe, čeprav se že mnogi državljani, zlasti odrasli, odločijo nositi običajno obleko.
=== Arhitektura ===
[[File:National Museum of Bhutan 01.jpg|thumb|Narodni muzej Butana v Paru.]]
{{glavni|Arhitektura Butana}}
Butanska arhitektura ostaja izrazito tradicionalna, saj uporablja metode gradnje iz zbite zemlje in protja, kamnitih zidakov in zapletene obdelave lesa okrog oken in streh. Tradicionalna arhitektura ne uporablja žebljev ali železnih palic v gradbeništvu. <ref>{{cite book |title = Earth Architecture |first = Ronald |last = Rael |publisher = Princeton Architectural Press |year = 2008 |isbn = 978-1-56898-767-5 |url = https://books.google.com/books?id=BsLAeifqe4EC |page = 92 |access-date = 18 October 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160112111434/https://books.google.com/books?id=BsLAeifqe4EC |archive-date = 12 January 2016 |dead-url = no |df = dmy-all }}</ref><ref name=bbc98>{{cite news |url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/country_profile/54627.stm |title = Country profile – Bhutan: a land frozen in time |date = 9 February 1998 |publisher = BBC News |accessdate = 1 October 2010 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20101111083203/http://news.bbc.co.uk/2/hi/country_profile/54627.stm |archivedate = 11 November 2010 |deadurl = no }}</ref> Za regijo je značilna vrsta grajske utrdbe, znane kot ''dzong''.
Od antičnih časov so dzongi služili kot verski in sekularni upravni centri za svoja okrožja. <ref>{{cite journal |last = Amundsen |first = Ingun B |url = http://www.thlib.org/static/reprints/jbs/JBS_05_02.pdf |format = PDF |title = On Bhutanese and Tibetan Dzongs |journal = Journal of Bhutan Studies |volume = 5 |edition = Winter |year = 2001 |pages = 8–41 |accessdate = 19 October 2011 |archive-url = https://web.archive.org/web/20111005194330/http://www.thlib.org/static/reprints/jbs/JBS_05_02.pdf |archive-date = 5 October 2011 |dead-url = no |df = dmy-all }} ([http://www.digitalhimalaya.com/collections/journals/jbs/ JBS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927075315/http://www.digitalhimalaya.com/collections/journals/jbs/ |date=27 September 2011 }})</ref>
Univerza v Teksasu[[Teksas]]u v El Pasu v Združenih državah je sprejela butansko arhitekturo za svoje stavbe v kampusu, prav tako pa tudi bližnji hotel Hilton Garden Inn in druge zgradbe v mestu El Paso.
=== Kuhinja ===
|
