Podvojevanje DNK: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 2A00:EE2:B0C:4800:750B:AF59:10D1:1115 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 188.197.56.80 Oznaka: vrnitev |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 8:
Pri podvajanju se začnejo na dvojni vijačnici vezi med bazami zapovrstjo prekinjati, verigi pa se začneta razpirati. Baze [[nukleotid]]ov na obeh razprtih verigah postajajo s tem proste, nesparjene. Nanje se zaporedoma vežejo prosti ustrezajoči nasprotni(komplementarni) nukleotidi iz citoplazme, ki jih imenujemo [[oligonukleotidni začetnik]]i. Tako se na mesta, kjer so v polinukleotidni verigi [[adenin]]ski nukleotidi, vedno vežejo [[timin]]ski nukleotidi, na mesta, kjer so v polinukleotidni verigi [[gvanin]]ski nukleotidi, pa se vežejo nukleotidi s [[citozin]]sko bazo (in obratno). Na novo vezani nukleotidi se med seboj zaporedoma povezujejo s fosfodiestrskimi vezmi med [[sladkor]]nimi in [[fosfat]]nimi skupinami. Tako nastaja ob vsaki od obeh verig prejšne vijačnice popolnoma enaka veriga, kakršna je bila prej. Na ta način se celotna molekula DNK podvoji. Obe DNK, ki nastaneta s takim podvojevanjem, sta popolnoma enaki, kot je bila prvotna. Zato dobita pri delitvi obe novi celici enak dedni material.
Za podvojevanje DNK so potrebni [[energija]] v obliki [[adenozin trifosfat]]a in posebna [[encim]]a – [[ligaza|primaza]] in [[DNK-polimeraza]] –,ki omogočata povezovanje sosednjih nukleotidov. Molekuli DNK, ki nastaneta s podvojevanjem, imenujemo hčerinski molekuli DNK. Vsaka od njiju je iz ene nove in ene starševske verige. S podvojevanjem se zaporedje nukleotidov natančno prenese na vsako novonastalo molekulo DNK, zato ima vsaka podvojena DNK enake dedne informacije kot stara.
Pred delitvijo [[celično jedro|celičnega jedra]] se molekula DNK najprej podvoji, nato pa se začne zvijati in zgoščevati v [[kromosom]]e. Beljakovinske molekule, imenovane [[histon]]i, okrog katerih je ovita DNK, se v rednih presledkih zberejo v skupine vzdolž celotne DNK.
| |||