Batu kan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Pohod v Srednjo Evropo
Octopus (pogovor | prispevki)
Vrstica 76:
Do konca leta 1241 sta Batu in Subutaj dodelala načrte za napade na Avstrijo, Italijo in Nemčijo in nato izvedela za smrt velikega kana Ogedeja decembra 1241. Batu je nameraval nadaljevati vojno, Subutaj pa ga je spomnil na zakon Jassa (monolsko Их Засаг, Ih Zasar). Mongoli so se pozno spomladi 1242 umaknili, ker so bili mongolski princi in Subutaj pozvani na [[kurultaj]] v [[Karakorum (mesto)|Karakorumu]]. Batu je bil eden od kandidatov za velikega kana. Ker ni bil izvoljen, se je vrnil v domovino, da bi utrdil svojo oblast na osvojenih ozemljih v Aziji in na Uralu.
[[Drugo bolgarsko cesarstvo]] je moralo priznati Batujevo nadoblast.
 
==Podkralj in spor z Gujukom==
Po umiku iz Ogrske se je Batu utaboril ob Volgi. Na vabilo [[Toregene hatun]] na volitve novega kagana je odgovoril, da se kurultaja zaradi slabega zdravja ne bo mogel udeležiti, s čimer je volitve odložil za nekaj let. Leta 1246 je bil za kagana izvoljen [[Gujuk]]. Batu je kot eden od najstarejših Bordžiginov postal podkralj celega zahodnega dela cesarstva, nadziral ruske kneze, imenoval Džočide za guvernerje Irana in sprejemal v avdienco mogotce s Kavkaza. Avtoritete velikega kana ni nikoli odkrito napadel.
 
Mongoli so med njegovo odsotnostjo v Kijevski Rusiji usmrtili kneza Mstislava Rilskega. Po povratku je Batu na dvor pozval velikega vladimirskega kneza Jaroslava II. Toplo ga je sprejel, ga potrdil za suverena nad drugimi ruskimi knezi in mu dal oblast v Kijevu. Knezi Suzdala so sledili Jaroslavovemu zgledu. Batu je zatem poslal Jaroslava na cesarski dvor v Karakorum, da bi sodeloval na Gujukovi inavguraciji leta 1246. Plano Carpini, ki je imel Batujevo dovoljenje za potovanje v Karakorum, omenja, da so Toregene usmrtili, Jaroslava pa zastrupili.
 
[[Slika:SmirnovVS KnMihailChern.jpg|thumb|left|Knez Mihael Černigovski hodi med ognji po starem turško-mongolskem običaju; Batu kan ga je zabodel do smrti zaradi zavrnitve spoštovanja do poganskega obreda v Džingiskanovem svetišču]]
 
Batu je imel v več mestih svoje komisarje, ki so živeli na dvorih odvisnih ruskih in drugih knezov.
 
Knezi ruskih kneževin, med njimi Vladimir Konstantin, Boris, Gleb, Vasilij, Konstantanin, Vladimir Konstantinovič, Vasiljko in Svetoslav Vsevolodovič Vladimirski, so na Batujev poziv leta 1246 odšli na njegov dvor. Ko je prišel [[Mihael Černigovski]], ki je v Kijevu umoril mongolskega odposlanca, so mongolski nadzorniki izvedli popis prebivalstva, ki je služil za odmero davka. Mihael je dobil ukaz, da se mora za umor odposlanca odkupiti. Po starem običaju bi se moral sprehoditi med dvema ognjema in poklekniti pred Džingiskanovimi spominskimi ploščami. Ker je obred odklonil, so ga na Batujev ukaz usmrtili.
 
Danilo Hališki se je Batuju diplomatsko uklonil in bil zato počaščen s požirkom kumisa. Po izmenjavi talcev je 100 družin [[Keraiti|Keraitov]] pa je dobilo dovoljenje za naselitev v Karpatski Galiciji.
 
Po porazu [[Seldžuški sultanat Rum|sultanata Rum]] je Bajdžu osvobodil Davida VII. Narina in ga poslal Batuju in Gujuku. Gruzinska kraljica Rusudan se je bala Bajdžujeve agresivne politike, zato je na Batujev dvor poslala svojega sina Davida VI. Narina, da bi ga uradno priznal za dediča gruzinske krone. Batu je podprl Davida VI. in mu dal oblast nad gruzinskimi in armenskimi plemiči in mongolskimi naseljenci. Gujuk je namesto njega za glavnega kralja Gruzije imenoval Davida Uluja in ukazal Davidu Narinu, da se mu podredi.
 
Napetosti med Batujem in Gujukom so narasle do te mere, da je Gujuk Batujeva uradnike v Iranu in na Kavkazu zamenjal s svojimi. Prisrčno je sprejel Aleksandra Nevskega in Andreja II. Andreju je dodelil prestol Vladimir-Suzdala, medtem ko je Aleksander dobil južno Rusijo. Gujuk je pozval Batuja na svoj dvor in mu šel naproti z veliko vojsko. Tolujeva vdova Sorgagtani Beki je po njegovem odhodu opozorila Batuja, da je prav on tarča velikega kana. Gujuk je na pohodu nepričakovano umrl. Po pisanju Viljema Ruburuškega in muslimanskih kronik je Gujuk umoril ali zastrupil enega od Batujevih bratov, zato je Batu pobil cesarjeve odposlance. Dogodki niso potrjeni v nobenem drugem primarnem viru.
 
== Glej tudi ==