Batu kan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Osvajanje Kijevske Rusije: poppravek |
Pohod v Srednjo Evropo |
||
Vrstica 63:
Poleti 1238 je Batu kan opustošil [[Krim, Ukrajina|Krim]], zatrl upore v [[Moldavija|Moldaviji]] in popolnoma obvladal kipčaško stepo. Pozimi 1239 je oplenil Černigov in Perejaslavelj in po nekaj dneh obleganja decembra 1240 osvojil [[Kijev]]. Batu kanu je kljub srditemu odporu Danila Hališkega uspelo zavzeti prestolnici obeh njegovih kneževin, Halič in Volodimir-Volinski. Rusinski kneževini sta postali [[vazal]]a Mongolskega cesarstva.
==Pohod v Srednjo Evropo==
[[Kumani|Kumanski]] begunci so se zatekli v [[Ogrsko kraljestvo]]. Batu je ogrskemu kralju [[Béla IV. Ogrski|Béli IV.]] poslal najmanj pet odposlancev, ki so jih Ogri vse pobili. Batu je od kralja nazadnje zahteval, da vrne kumanske begunce, sicer jih bo sam prišel iskat.<ref>Michael Prawdin, ''Gerard (INT) Chaliand The Mongol empire''. str. 262.</ref> Nekaj sodobnih zgodovinarjev domneva, da je Batu želel predvsem zavarovati svoj južni bok pred glavnim napadom na Srednjo Evropo.
Ko sta Subutaj in Batu opustošila več ruskih kneževin, sta med pripravami za napad na Evropo poslala vohune na Poljsko in Ogrsko in celo do [[Avstrija|Avstrije]]. Dobila sta jasno sliko o evropskih kraljestvih in pripravila izjemen načrt za napad. Uradni vodja napada je bil Batu, dejanski vodja pa Subutaj. Mongoli so Evropo napadli s tremi vojskami. Prva je napadla in opustošila Poljsko in v Legnici porazila združeno vojsko šlezijskega vojvode Henrika II. Pobožnega in velikega mojstra [[Tevtonski viteški red|tevtonskega viteškega reda]]. Druga je prečila [[Karpati|Karpate]], tretja pa je prodirala ob [[Donava|Donavi]]. Vojske so poleti preplavile [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in spomladi 1242 razširile svojo oblast v Avstrijo in [[Dalmacija|Dalmacijo]] in napadle [[Moravska|Moravsko]].
Po Kadanovi in Bajdarjevi zmagi pri Legnici sta njuna vojska in Gujukova ali Burijeva vojska triumfirali v [[Transilvanija|Transilvaniji]]. Subutaj je na ogrski ravnini čakal na novo zmago nad Ogri, Hrvati in templarji. Leta 1241 je tatarska (mongolska) vojska pod Bujekovim poveljstvom prečila pogorje Kara Ulagh (Črni Vlah) in porazila [[Vlahi|Vlahe]] in enega od njihovih voditeljev z imenom Mišlav.<ref>Curta, Florin. ''Southeastern Europe in the Middle Ages 500-1250''.</ref> Po obleganju [[Pešta|Pešte]] se je Batujeva vojska umaknila na reko Sajo in v bitki pri Mohiju 11. aprila katastrofalno porazila vojsko Béle IV. in njegovih zaveznikov. Na Ogrsko so prišli tudi Kadan, Bajdar in Orda in mimogrede opustošili Moravsko. Mongoli za na Ogrskem imenovali svojega darugačija in kovali denar s kaganovim imenom.<ref>Michael Prawdin, Gerard (INT) Chaliand. ''The Mongol empire''. str. 268.</ref> Batu je Ogrsko kot apanažo dodelil svojemu bratu Orda kanu in poslal Kadana zasledovat Bélo IV., ki je pobegnil v Dalmacijo.
[[Slika:Batu.gif|thumb|right|150px|Srednjeveška kitajska risba mladega Batu kana (14. stoletje)]]
Mongolski bataljoni so se spopadli tudi s silami [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Babenberške Avstrije.<ref>H. H. Howorth. ''The history of the Mongols''. p. II, d.II, str. 48-50.</ref> Med pohodom v Evropo je Batu od cesarja [[Friderik II. Veliki|Friderika II.]] zahteval njegov odstop in mu sporočil, da bo sam zasedel njegov položaj. Cesar mu je odgovoril, da bo iz njega naredil dobrega sokolarja, ker se zelo dobro spozna na ptice.<ref>Albericus Trium Fontium. ''Monumenta, scriptores, xxiii''. 943. </ref> Cesar in [[papež Gregor IX.]] sta pozvala na križarsko vojno proti Mongolskemu cesarstvu, iz katere ni bilo nič, ker je Evropa trpela zaradi notranjih sporov.
Do konca leta 1241 sta Batu in Subutaj dodelala načrte za napade na Avstrijo, Italijo in Nemčijo in nato izvedela za smrt velikega kana Ogedeja decembra 1241. Batu je nameraval nadaljevati vojno, Subutaj pa ga je spomnil na zakon Jassa (monolsko Их Засаг, Ih Zasar). Mongoli so se pozno spomladi 1242 umaknili, ker so bili mongolski princi in Subutaj pozvani na [[kurultaj]] v [[Karakorum (mesto)|Karakorumu]]. Batu je bil eden od kandidatov za velikega kana. Ker ni bil izvoljen, se je vrnil v domovino, da bi utrdil svojo oblast na osvojenih ozemljih v Aziji in na Uralu.
[[Drugo bolgarsko cesarstvo]] je moralo priznati Batujevo nadoblast.
== Glej tudi ==
Vrstica 74 ⟶ 86:
{{sklici|2}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Batu kan}}
| |||