Miroslav Brzin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
urejal |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|occupation=|organization=}}
'''Miroslav Brzin''', [[Slovenci|slovenski]] [[biokemik]], [[nevrofizolog]] in [[pedagog]], * [[13. april]] [[1923]], [[Ljubilji]], [[Bosna in Hercegovina]], † [[8. avgust]] [[1999]], [[Ljubljana]].
Vrstica 6:
Maturiral je leta 1945, nato pa se vpisal na študij [[Kemija|kemije]] na [[Univerza v Ljubljani|ljubljansko univerzo]], in sicer na Naravoslovno-matematično fakulteto. Ker ga je poleg kemije zanimal tudi študij [[Biologija|biologije]], je hkrati s kemijo opravljal predmete iz biologije na Oddelku za biologijo iste fakultete.
M. Brzin je leta 1951 diplomiral in se zaposlil na Inštitutu za patološko fiziologijo [[Medicinska fakulteta|Medicinske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] ([[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|MF]] [[Univerza v Ljubljani|UL]]), kjer je deloval vse do svoje smrti. Devet let kasneje, leta 1960, je na isti fakulteti tudi doktoriral z disertacijo ''Mikrogazometrična in mikrogravimetrična metoda za določanje [[holinesteraz]] izoliranega predela motorične ploščice'' '':
Njegovo področje raziskovanja na Inštitutu za [[Patofiziologija|patološko fiziologijo]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|MF]] [[Univerza v Ljubljani|UL]] je obsegalo predvsem prenos živčnih signalov. Največ svojega raziskovalnega časa je namenil prepoznavanju fiziološke vloge encima holinesteraze in njegovi lokalizaciji v celicah.
==
Leta 1974 je Miroslav Brzin postal redni univerzitetni profesor za [[Biokemija|biokemijo]] na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|MF UL]] in izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]), pet let kasneje, torej 29. 3. 1979 pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. ▼
Vse življenje je bil zelo aktiven, saj je bil pogosto gostujoči znanstvenik v številnih raziskovalnih inštitutih v Evropi in v Ameriki. Leta 1965 je postal član Newyorške akademije znanosti; leta 1976 izvedenec [[Unescova svetovna dediščina|Unesca]] za nevrobiologijo ter član Mednarodnega in Evropskega združenja za nevrokemijo. ▼
Od 1980 do svoje smrti je bil predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo na [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. V tem obdobju je bil vodja raziskovalnega programa na Inštitutu za patološko fiziologijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|MF UL]] in pripomogel k uveljavitvi medicine kot pomembnega raziskovalnega področja v Sloveniji. Predaval je tudi na MF v Ljubljani, in sicer na magistrskem študiju; redno je sodeloval pri podiplomskem študiju [[Nevrokemija|nevrokemije]] in [[Nevrobiologija|nevrobiologije]], ki ga je na venezuelskem inštitutu organiziral [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]] za Latinsko Ameriko. Leta 1976 so ga imenovali za svetovalca [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]] za podiplomski študij bioloških ved. V letih med 1992 in 1996 je bil tudi član komisije za državne nagrade v znanosti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. ▼
Svoje znanje je nadgrajeval in izpopolnjeval v sodelovanju s tujimi raziskovalci v [[Stockholm|Stockholmu]] (Švedska) na Karolinski univerzi, v [[København|Koebenhavnu]] (Danska) na Carlsbergovem biološkem inštitutu, na univerzi Vanderbilt v [[Nashville, Tennessee|Nashvillu]] v ZDA in venezuelskem inštitutu za znanstvene raziskave (IVIC) v [[Caracas|Caracasu]]. ▼
== Razvoj kariere v tujini ==
K razvoju Brzinove znanstvene kariere je največ pripomoglo njegovo večletno delovanje med letom 1963 in 1968 na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]] v [[New York|New Yorku]], kjer je delal v laboratoriju [[prof. Davida Nachmansona]], kateri je bil pionir in takrat vodilna osebnost v nevrokemiji holinergičnega živčnega sistema.▼
▲Vse življenje je bil zelo aktiven, saj je bil pogosto gostujoči znanstvenik v številnih raziskovalnih inštitutih v Evropi in v Ameriki. Leta 1965 je postal član Newyorške akademije znanosti; leta 1976 izvedenec [[Unescova svetovna dediščina|
▲Svoje znanje je nadgrajeval in izpopolnjeval v sodelovanju s tujimi raziskovalci v [[Stockholm|Stockholmu]] (Švedska) na Karolinski univerzi, v [[København|Koebenhavnu]] (Danska) na Carlsbergovem biološkem inštitutu, na univerzi Vanderbilt v [[Nashville, Tennessee|Nashvillu]] v ZDA in venezuelskem inštitutu za znanstvene raziskave (IVIC) v [[Caracas|Caracasu]].
▲Leta 1974 je Miroslav Brzin postal redni univerzitetni profesor za biokemijo na MF UL in izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]), pet let kasneje, torej 29. 3. 1979 pa redni član SAZU.
▲K razvoju Brzinove znanstvene kariere je največ pripomoglo njegovo večletno delovanje med letom 1963 in 1968 na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]] v [[New York|New Yorku]], kjer je delal v laboratoriju [[prof. Davida Nachmansona]], kateri je bil pionir in takrat vodilna osebnost v nevrokemiji [[Holinergično živčevje|holinergičnega živčnega sistema]].
▲Od 1980 do svoje smrti je bil predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo na SAZU. V tem obdobju je bil vodja raziskovalnega programa na Inštitutu za patološko fiziologijo MF UL in pripomogel k uveljavitvi medicine kot pomembnega raziskovalnega področja v Sloveniji. Predaval je tudi na MF v Ljubljani, in sicer na magistrskem študiju; redno je sodeloval pri podiplomskem študiju nevrokemije in nevrobiologije, ki ga je na venezuelskem inštitutu organiziral [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]] za Latinsko Ameriko. Leta 1976 so ga imenovali za svetovalca UNESCO za podiplomski študij bioloških ved. V letih med 1992 in 1996 je bil tudi član komisije za državne nagrade v znanosti Republike Slovenije.
== Raziskovanje ==
Brzin je bil zelo produktiven in neutruden raziskovalec, saj je bil eden izmed članov uredniških odborov treh mednarodnih znanstvenih revij znanosti o živčevju ([[Journal of Neuroscience Research]], 1979–1996; [[Neurochemical Research]], 1981–1994; [[International Journal of Developmental Neuroscience]], 1984–1988). To se je izkazalo, ko je v sodelovanju s številnimi sodelavci objavil več kot 60 znanstvenih člankov, od tega 50 v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah.
V mednarodnem svetu raziskovalcev [[holinesteraz]] se je uveljavil predvsem zaradi razvijanja novih metod. Na [[Švedska|Švedskem]] je z mikrogazometrično tehniko skupaj z [[J. Zajickom]] prvi na svetu izmeril aktivnost [[Acetilholin-esteraza|acetilholin esteraze]] v posameznem živčno-mišičnem stiku. Rezultate meritev je objavil v reviji [[Nature]] (1958). Nekaj let kasneje je razvil še mikrogazometrično tehniko z magnetnim ponirkom, katera je natančno merila aktivnost encimov v posameznih celicah; in mikrogravimetrično tehniko.
V zadnjih letih je z mlajšimi sodelavci raziskoval predvsem toksične učinke holinesteraznih [[Inhibitor|inhibitorjev]] na mišice in živčevje, mehanizme živčnega uravnavanja [[holin esteraz]] v mišicah in učinke električnega draženja na [[Holin esteraza|holin esteraze]] v vzdražnih tkivih. Poleg raziskav na mišicah je raziskoval tudi aktivnost, lokalizacijo in fiziološko vlogo [[Acetilholin-esteraza|acetilholin esteraze]] v [[Ganglij|ganglijih]] in [[Osrednje živčevje|osrednjem živčevju]].
== Mednarodna srečanja ==
S svojimi sodelavci z Inštituta za Patološko fiziologijo je organiziral dve večji mednarodni srečanji na [[Bled|Bledu]], in sicer 3. kongres evropskega društva za nevrokemijo leta 1980 in 2. mednarodni sestanek o
== Nagrade ==
Vrstica 42:
== Dela ==
• ''Cholinesterase in denervated end-plates and muscle fibres,'' The Journal of cell biology
• ''Acetylcholinesterase in frog sympathetic and dorsal root ganglia : a study by electron microscopy cytochemistry and microgasometric analysis with the magnetic diver,'' The Journal of cell biology
• ''The appearance of acetylcholinesterase in the dorsal root neuroblast of the rabbit embryo,'' The Journal of cell biology
• ''The appearance of acetylcholinesterase in the myotome of the embryonic rabbit : an electron microscope cytochemical and biochemical study,'' The Journal of cell biology
• ''Iodide, thiocyanate and cyanide ions as capturing reagents in one-step copper-thiocholine method for cytochemical localizations of cholinesterase activity,
• ''Activity, molecular forms, and cytochemistry of cholinesterases in developing rat diaphragm,'' Muscle & nerve
• ''Synaptic constituents in health and disease : proceedings of the third Meeting of the European Society for Neurochemistry'', [[Bled]] August 31st to September 5th, 1980, [[Ljubljana]] - [[Oxford]], 1980 (sourednika [[Herman S. Bachelard]], [[Dušan Sket]]).
• ''Recovery of acetylcholinesterase in the diaphragm, brain, and plasma of the rat after irreversible inhibition by soman : a study of cytochemical localization and molecular forms of the enzyme in the motor end plate,'' [[Journal of neurochemistry]]
• ''Cholinesterases : fundamental and applied aspects : proceedings of the Second International Meeting on Cholinesterases'', [[Bled]], [[Jugoslavija|Yugoslavia]] (September 17th to 21st, 1983), [[Berlin]] - [[New York]], 1984 (sourednika [[Eric A. Barnard]], [[Dušan Sket]]).
• ''Interactions between intrinsic regulation and neural modulation of acetycholinesterase in fast and slow skeletal muscles,'' Cellular and molecular neurobiology
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih biokemikov]]
* [[Univerza v Ljubljani]]
== Viri ==
[1] M. Javornik. Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Prva knjiga A-Ch. Ljubljana: DZS 1997.
[2] Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1975.
[3] Brzin, Miroslav. Slovenska biografija https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020510/ (pridobljeno 20. okt. 2019)
Vrstica 77 ⟶ 78:
[[Kategorija:Rojeni leta 1923|Brzin, Miroslav]]
| |||