Hong Kong: Razlika med redakcijama

dodanih 686 zlogov ,  pred 1 letom
Kolonija se je ponovno razširila leta 1898 ko je Velika Britanija v 99 letni najem dobila ozemlje New Territories (Nova ozemlja). Leta 1911 je bila ustanovljena Univerza Hong Kong,<ref>{{harvnb|Chu|2005|p=90}}.</ref> leta 1924 pa je v koloniji začelo obratovati letališče Kai Tak. Koloniji se je v letih 1925 do 1926 uspelo izogniti gospodarski kriti zaradi kantonske stavke.<ref name="KaiTak">{{harvnb|Wordie|2007|p=243}}.</ref><ref>{{harvnb|Carroll|2007|p=103}}.</ref> Na začetku [[Druga kitajsko-japonska vojna|druge kitajsko-japonske vojne]] je leta 1937 je [[guverner]] Geoffry Northcote Hong Kong razglasil za [[Nevtralnost|nevtralno]] območje s katerim je ohranil status svobodnega pristanišča.<ref>{{harvnb|Yanne|Heller|2009|p=71}}.</ref> Kolonialna vlada se je leta 1940 pripravljala na japonski napad zato je evakuirala vse britanske ženske in otroke.<ref>{{harvnb|Snow|2003|p=43}}.</ref> Japonci so Hong Kong napadli zjutraj 8. decembra 1941 istočasno kot [[Napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor na Havajih]].<ref>{{harvnb|Snow|2003|pp=53–73}}.</ref> Kolonija je pod japonsko zasedbo ostala štiri leta dokler 30. avgusta 1945 nazor nad njo niso ponovno prevzeli Britanci.<ref>{{harvnb|Kwong|2015}}.</ref>
[[Slika:Hk1950.jpg|sličica|desno|Hong Kong v petdesetih letih prejšnjega stoletja]]
Po vojni je prebivalstvo v koloniji hitro rastlo saj se je vanjo zateklo veliko Kitajcev, ki so bežali pred kitajsko državljansko vojno. Večje število beguncev je prišlo leta 1949, ko je nadzor nad celinsko Kitajsko prevzela [[Komunistična partija Kitajske|komunistična partija]].<ref name="Wiltshire">{{harvnb|Wiltshire|1997|p=148}}.</ref> V dobi industrializacije v petdesetih letih 20. stoletja je Hong Kong postal prvi izmed štirih tigrov azijskega gospodarskega razvoja.<ref>{{harvnb|Buckley|1997|pp=64, 92}}.</ref> Zaradi naglega naraščanja prebivalstva je vlada začela z reformami za izboljšave javnih storitev in infrastrukture.<ref>{{harvnb|Carroll|2007|pp=145, 174–175}}.</ref><ref>{{cite AV media | people=Forsyth, Neil (Director) | date=1990 | title=Underground Pride | medium=Motion picture | location=Hong Kong | publisher=MTR Corporation}}</ref> Ustanovljen je bil program za javna stanovanja, protikorupcijska komisija in mestna železnica. Čeprav je konkurenčnost ozemlja na področju proizvodnje z leti upadala zaradi vedno večjih stroškov se je gospodarstvo zelo hitro preoblikovalo iz proizvodnega v gospodarstvo, ki temelji na storitvah. Do začetka 90 letih prejšnjega stoletja se je Hong Kong uveljavil na področju ladjarstva in finančnih storitev.<ref>{{harvnb|Dodsworth|Mihaljek|1997|p=54}}.</ref>
 
Zaradi bližanja izteka 99 letne najemne pogodbe za ozemlje New Territories je bila prihodnost kolonije negotova. Diplomatska pogajanja, ki so se začela leta 1979 med kitajskim predsednikom [[Deng Šjaoping|Dengom Šjaopingom]] in britansko vlado so se končala leta 1984 s skupno britansko-kitajsko deklaracijo, v kateri je Velika Britanija pristala na prenos Hong Konga na Kitajsko, v zameno pa naj bi Kitajska Hong Kongu jamčila za obstoječi gospodarski in politični sistem še 50 let po prenosu – ureditev je znana po frazi »ena država, dva sistema«.<ref>{{harvnb|Carroll|2007|pp=176–178}}.</ref><ref name="Carroll181">{{harvnb|Carroll|2007|p=181}}.</ref> Sporazum je sprožil val množičnega izseljevanja, saj so se prebivalci bali zmanjšanja pravic, zmanjšanje kakovosti življenja in manj pravne države.<ref>{{harvnb|Wong|1992|p=9}}.</ref> Na vrhuncu izseljevanja med leti 1987 in 1996 je Hong Kong zapustilo preko pol milijona ljudi.<ref name="2002Pop">{{harvnb|Population Policy Report|2002|pp=27–28}}.</ref> Honh Kong je bil prenesen na Kitajsko 1. julija 1997 po 156 letih britanske vladavine.
 
Kmalu po prenosu je ozemlje prizadelo več kriz. Vlada je bila med azijsko krizo leta 1997 prisiljena uporabiti devizne rezerve za vzdrževanje valutnega pribitka hongkonškega dolarja. Temu je sledila [[Ptičja gripa|ptičja gripa H5N1]]<ref>{{harvnb|Carroll|2007|p=218}}</ref> leta 2003 pa epidemija [[SARS]] ki je povzročila najhujši padec gospodarstva.<ref>{{harvnb|Lee|2006|pp=63–70}}.</ref>
 
Kmalu po prenosu je ozemlje prizadelo več kriz. Vlada je bila med azijsko krizo leta 1997 prisiljena uporabiti devizne rezerve za vzdrževanje valutnega pribitka hongkonškega dolarja. Temu je sledila [[Ptičja gripa|ptičja gripa H5N1]] leta 2003 pa epidemija [[SARS]] ki je povzročila najhujši padec gospodarstva.
 
Po prenosu suverenosti na Kitajsko so se politične razprave osredotočile na demokratični razvoj in spoštovanje načela ''ena država dva sistema''. Po razveljavitvi demokratičnih reform zakonodajnega sveta iz časa kolonialne dobe je regionalna vlada neuspešno poskušala sprejeti nacionalno varnostno zakonodajo v skladu s 23. členom temeljnega zakona. Sprememba volilnega sistema je leta 2014 sprožila val protestov ki so postali znani kot revolucija dežnikov. Razhajanja v volilnem imeniku in izločanje izvoljenih kandidatov v zakonodajni svet na volitvah leta 2016 ter uveljavljanje kitajskega nacionalnega prava na železniški postaji West Kowloon v samem centru Hong Konga je še dodatno povečalo skrbi nad avtonomijo regije. Junija 2019 so znova izbruhnili protesti kot odgovor na predlog spremembe zakonodaje, po kateri bi lahko ubežnike izročali Kitajski. Protesti so se nadaljevali v avgustu in postali največje protestno gibanje v kitajski zgodovini, saj se je na protestih zbralo več kot 1,5 milijona prebivalcev Hong Konga.
2.320

urejanj