Hong Kong: Razlika med redakcijama

dodanih 623 zlogov ,  pred 1 letom
Prvi evropski raziskovalec, ki je prišel na to področje je bil portugalski raziskovalec Jorge Álvares, leta 1513.<ref>{{harvnb|Porter|1996|p=63}}.</ref><ref>{{harvnb|Edmonds|2002|p=1}}.</ref> Portugalski trgovci so v vodah Hong Konga ustanovili trgovsko postojanko, imenovano Tamão, preko katere so redno trgovali s Kitajsko. Čeprav so bili po vojaških spopadih v dvajsetih letih 16. stoletja izgnani, so se do leta 1549 trgovski odnosi ponovno vzpostavili.<ref>{{harvnb|von Glahn|1996|p=116}}.</ref> V ta namen je [[Portugalska]] leta 1557 v trajen najem dobila [[Macau|Macao]].<ref>{{harvnb|Wills|1998|pp=342–344}}.</ref>
 
Po prehodu iz dinastije Ming na [[Dinastija Čing|Čing]] se je Kitajska zaprla, s politiko haijan pa je bila prepovedana vsa pomorska trgovina. To politiko je odpravil cesar Kangxi leta 1684.<ref>{{harvnb|Zhihong|2006|pp=8–9}}.</ref> Oblasti so leta 1757 ustanovile sistem kantona s čimer so poostrile nadzor nad trgovino in neruskimi ladjami, ki so pristajale v kitajskih pristaniščih.<ref>{{harvnb|Schottenhammer|2007|p=33}}.</ref> Čeprav je bilo evropsko povpraševanje po kitajskih izdelkih kot so [[čaj]], [[svila]], [[porcelan]] veliko je bilo kitajsko zanimanje za evropsko blago nepomembno. Da bi zmanjšali trgovinsko neravnovesje so Britanci na Kitajsko prodajali velike količine indijskega [[Opij|opija]], ki je bil na kitajskem prepovedan. Soočeni s krizo zaradi drog so qingovi uradniki izvajali vedno bolj agresivne ukrepe za zaustavitev trgovine z opijem.<ref>{{harvnb|Chen|2011}}.</ref> Cesar Daoquanq je zavrnil predlog za legalizacijo in obdavčitev opija, carski komisar Lin Zexu pa je leta 1839 ukazal izkoreninjenje trgovine z opijem. Komisar je uničil zaloge opija in ustavil vso zunanjo trgovino kar je sprožilo britanski vojaški odziv in prvo opijsko vojno.<ref>{{harvnb|Hoe|Roebuck|1999|pp=82, 87}}.</ref> Kitajska vojska je v spopadu doživela hud poraz zato je v zameno za mir kitajski cesar Britancem predala otok Hong Kong, dogovor je bil formalno potrjen z pogodbo v [[Nandžing|Nankingu]] leta 1842.<ref>{{harvnb|Tsang|2007|p=12}}.</ref><ref name="Courtauld">{{harvnb|Courtauld|Holdsworth|Vickers|1997|pp=38–58}}.</ref>
[[Slika:City of Victoria.jpg|sličica|desno|Pristanišče Victoria z otokom Hong Kong v ozadju, 1860]]
Upravna infrastruktura je bila zgrajena do začetka leta 1842 vendar pa upravi zaradi piratstva, bolezni in sovražne qingove politike nikakor ni uspelo privabiti trgovcev. Pogoji so se izboljšali ko so med taipingovim uporom na otok pribežali številni premožni Kitajci. Napetosti zaradi opija so se med Britanci in Qingom stopnjevale do druge opijske vojne v kateri so bili Kitajci ponovno poraženi. V zameno za mir so po sporazumu iz Pekinga Britancem morali odstopiti polotok Kowloon in otok Stonecutter. Po vojn je gospodarstvo začelo le počasi rasti naglo rast pa je doživelo v petdesetih letih 19. stoletja ko so v mesto prišli številni novi investitorji s čimer je Hong Kong iz majhnega kolonialnega ozemlja postal močna trgovska postojanka.<ref>{{harvnb|Carroll|2007|p=30}}.</ref>
 
Kolonija se je ponovno razširila leta 1898 ko je Velika Britanija v 99 letni najem dobila ozemlje New Territories (Nova ozemlja). Leta 1911 je bila ustanovljena Univerza Hong Kong,<ref>{{harvnb|Chu|2005|p=90}}.</ref> leta 1924 pa je v koloniji začelo obratovati letališče Kai Tak. Koloniji se je v letih 1925 do 1926 uspelo izogniti gospodarski kriti zaradi kantonske stavke.<ref name="KaiTak">{{harvnb|Wordie|2007|p=243}}.</ref><ref>{{harvnb|Carroll|2007|p=103}}.</ref> Na začetku [[Druga kitajsko-japonska vojna|druge kitajsko-japonske vojne]] je leta 1937 je [[guverner]] Geoffry Northcote Hong Kong razglasil za [[Nevtralnost|nevtralno]] območje s katerim je ohranil status svobodnega pristanišča.<ref>{{harvnb|Yanne|Heller|2009|p=71}}.</ref> Kolonialna vlada se je leta 1940 pripravljala na japonski napad zato je evakuirala vse britanske ženske in otroke.<ref>{{harvnb|Snow|2003|p=43}}.</ref> Japonci so Hong Kong napadli zjutraj 8. decembra 1941 istočasno kot [[Napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor na Havajih]].<ref>{{harvnb|Snow|2003|pp=53–73}}.</ref> Kolonija je pod japonsko zasedbo ostala štiri leta dokler 30. avgusta 1945 nazor nad njo niso ponovno prevzeli Britanci.<ref>{{harvnb|Kwong|2015}}.</ref>
[[Slika:Hk1950.jpg|sličica|desno|Hong Kong v petdesetih letih prejšnjega stoletja]]
Po vojni je prebivalstvo v koloniji hitro rastlo saj se je vanjo zateklo veliko Kitajcev, ki so bežali pred kitajsko državljansko vojno. Večje število beguncev je prišlo leta 1949, ko je nadzor nad celinsko Kitajsko prevzela [[Komunistična partija Kitajske|komunistična partija]]. V dobi industrializacije v petdesetih letih 20. stoletja je Hong Kong postal prvi izmed štirih tigrov azijskega gospodarskega razvoja. Zaradi naglega naraščanja prebivalstva je vlada začela z reformami za izboljšave javnih storitev in infrastrukture. Ustanovljen je bil program za javna stanovanja, protikorupcijska komisija in mestna železnica. Čeprav je konkurenčnost ozemlja na področju proizvodnje z leti upadala zaradi vedno večjih stroškov se je gospodarstvo zelo hitro preoblikovalo iz proizvodnega v gospodarstvo, ki temelji na storitvah. Do začetka 90 letih prejšnjega stoletja se je Hong Kong uveljavil na področju ladjarstva in finančnih storitev.
2.324

urejanj