Hong Kong: Razlika med redakcijama

dodanih 496 zlogov ,  pred 1 letom
== Zgodovina ==
[[Slika:Flag of Hong Kong (1959–1997).svg|sličica|desno|Kolonialna zastava Hong Konga med leti 1959 in 1997]]
Ozemlje so ljudje naseljevali že v obdobju [[Neolitik|neolitika]] pred približno 6.000 leti.<ref name="Meacham2">{{harvnb|Meacham|1999|p=2}}.</ref> Prvi naseljenci so bila priobalna ljudstva ki so se preselila iz notranjosti in s seboj prinesla znanje o gojenju [[Riž|riža]].<ref name="Li38">{{harvnb|Li|2012|p=38}}.</ref> [[Dinastija Č'in]] je območje Hong Konga kitajski priključila leta 214 pr. n. št. po tem, ko je zasedla staroselski Baiyue.<ref>{{harvnb|Ban|Ban|Ban|111}}.</ref> Po propadu dinastije Č'in<ref name="KeatGinOoi">{{harvnb|Keat|2004|p=932}}.</ref> je območje prešlo pod kraljestvo Nanjue (predhodnica [[Vietnam|Vietnama]]).<ref>{{harvnb|Carroll|2007|p=9}}.</ref> Pod kitajsko je ponovno prišlo v času [[Dinastija Han|dinastije Han]]. Med mongolskimi osvajanji se je dvor dinastije Song začasno nahajal v zdajšnjem Kowloonu, vse do končnega poraza v bitki pri Yamenu leta 1279.<ref name="Barber">{{harvnb|Barber|2004|p=48}}.</ref> Do konca dinastije Yuan se je v regiji naselilo sedem večjih družin, ki so imele v lasti večino zemlje. V času [[Dinastija Ming|dinastije Ming]] se je v Kowloon prišlo veliko priseljencev. Prvi evropski raziskovalec, ki je prišel na to področje je bil portugalski raziskovalec Jorge Álvares, leta 1513. Portugalski trgovci so v vodah Hong Konga ustanovili trgovsko postojanko, imenovano Tamão, preko katere so redno trgovali s Kitajsko. Čeprav so bili po vojaških spopadih v dvajsetih letih 16. stoletja izgnani, so se do leta 1549 trgovski odnosi ponovno vzpostavili. V ta namen je [[Portugalska]] leta 1557 v trajen najem dobila [[Macau<ref>{{harvnb|Macao]]Carroll|2007|p=10}}.</ref>
 
Prvi evropski raziskovalec, ki je prišel na to področje je bil portugalski raziskovalec Jorge Álvares, leta 1513.<ref>{{harvnb|Porter|1996|p=63}}.</ref><ref>{{harvnb|Edmonds|2002|p=1}}.</ref> Portugalski trgovci so v vodah Hong Konga ustanovili trgovsko postojanko, imenovano Tamão, preko katere so redno trgovali s Kitajsko. Čeprav so bili po vojaških spopadih v dvajsetih letih 16. stoletja izgnani, so se do leta 1549 trgovski odnosi ponovno vzpostavili.<ref>{{harvnb|von Glahn|1996|p=116}}.</ref> V ta namen je [[Portugalska]] leta 1557 v trajen najem dobila [[Macau|Macao]].<ref>{{harvnb|Wills|1998|pp=342–344}}.</ref>
 
Po prehodu iz dinastije Ming na [[Dinastija Čing|Čing]] se je Kitajska zaprla, s politiko haijan pa je bila prepovedana vsa pomorska trgovina. To politiko je odpravil cesar Kangxi leta 1684. Oblasti so leta 1757 ustanovile sistem kantona s čimer so poostrile nadzor nad trgovino in neruskimi ladjami, ki so pristajale v kitajskih pristaniščih. Čeprav je bilo evropsko povpraševanje po kitajskih izdelkih kot so [[čaj]], [[svila]], [[porcelan]] veliko je bilo kitajsko zanimanje za evropsko blago nepomembno. Da bi zmanjšali trgovinsko neravnovesje so Britanci na Kitajsko prodajali velike količine indijskega [[Opij|opija]], ki je bil na kitajskem prepovedan. Soočeni s krizo zaradi drog so qingovi uradniki izvajali vedno bolj agresivne ukrepe za zaustavitev trgovine z opijem. Cesar Daoquanq je zavrnil predlog za legalizacijo in obdavčitev opija, carski komisar Lin Zexu pa je leta 1839 ukazal izkoreninjenje trgovine z opijem. Komisar je uničil zaloge opija in ustavil vso zunanjo trgovino kar je sprožilo britanski vojaški odziv in prvo opijsko vojno. Kitajska vojska je v spopadu doživela hud poraz zato je v zameno za mir kitajski cesar Britancem predala otok Hong Kong, dogovor je bil formalno potrjen z pogodbo v [[Nandžing|Nankingu]] leta 1842.
2.317

urejanj