Slovenska osamosvojitvena vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Undid edits by 193.201.212.157 (talk) to last version by MrJaroslavik Oznaki: razveljavitev SWViewer [1.3] |
|||
Vrstica 30:
=== Sreda, [[26. junij]]a ===
Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela [[25. junij]]a [[1991]], na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti [[Hrvaška|Hrvaški]]. Isti večer se je v [[Beograd]]u sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JLA in zvezna [[policija]] odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji.
Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]]. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim.
Vrstica 38:
Taktika nastopa JLA proti slovenskim mejnim prehodom je bila opredeljena s posebnim ukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda, nato je sledila grožnja z orožjem in nazadnje streljanje v bližino prehoda in v centre odpora. Po izkušnjah na [[Kosovo|Kosovem]] in na Hrvaškem je JLA tudi v Sloveniji aktivirala oborožene sile, vendar napačno predvidevala, da bodo tudi Slovenci pokorjeni brez težav. Zato so bile enote JLA brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje, upoštevana pa niso bila bistvena taktična načela, da tanki ne nastopajo brez podpore [[pehota|pehote]].
Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v [[Zagreb]]u. V Sloveniji je imela JLA približno 22.300 vojakov, slovenska [[Teritorialna obramba]] 16.000 pripadnikov, med vojno pa se je število povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli
=== Četrtek, 27. junija ===
Vrstica 54:
V Dravogradu popoldan je 115. PDIV zajela zvezne policiste, ki so pristali s helikopterjem na stadionu.
Zvečer je bil pri vasi [[Rigonce]] ustavljen poizkus vdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma 82 mm izveden napad na [[letališče Cerklje ob Krki]], nato pa je večina letal letališče zapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA je prišlo v [[Koseze, Ilirska Bistrica|Kosezah]] pred [[Ilirska Bistrica|Ilirsko Bistrico]], padli so trije vojaki JLA. Zvečer je bil sestreljen vodilni od treh helikopterjev [[Mil Mi-8]] med poskusom raketiranja in desantiranja na [[510. učni center TO]] na [[Ig]]u in drugi s pilotom JNA kapetanom Antonom Mrlakom med kroženjem v ožji branjeni zoni teritorialne obrambe [[Ljubljana|Ljubljane]] saj je preletaval nad samim sedežem poveljstva. Po nekajkratnih poveljih in preklicih sestrelitve sta bili proti helikopterju izstreljeni dve raketi Strela. Prva je zgrešila in padla nekje v parku Tivoli. Druga izstreljena s strehe nekdanje poslovne stavbe Iskre pa je začela nizko spremljati cilj in ga zadela v Rožni dolini (danes tam stoji spomenik). Kasneje se je izkazalo, da je bil pilot slovenskega rodu namestnik poveljnika enote na Brniku kapetana Jožeta Jerića (Jerić je bil leta 1990 neposredno odgovoren komandi v JRV i PVO Beogradu za odvzem 12 letal Kragulj, ki so bila v lasti TO Slovenije). Mrlak se je na zadano nalogo sam javil. Pred tem naj bi se s Slovenskimi obrambnimi silami dogovarjal in pripravljal prelet 2-3 helikopterjev iz JLA v slovensko TO.
=== Petek, 28. junija ===
|