Robert Boyle: Razlika med redakcijama

dodanih 4.655 zlogov ,  pred 3 meseci
brez povzetka urejanja
m
}}
 
'''Robert Boyle''' ([[Irščina|irsko]] Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški [[fizik]], [[kemik]], [[teolog]] in izumitelj irskega porekla, * [[25. januar]] [[1627]], Lismoregrad CastleLismore, Munster, [[Irska]], † [[30. december]] [[1691]], [[London]], [[Anglija]].
 
Boylove raziskave imajo očitne [[Alkimija|alkimistične]] korenine, vendar se ga kljub temu uvršča med prve sodobne kemike, pionirje sodobnih eksperimentalnih znanstvenih metod in ustanovitelje sodobne kemije. Najbolj znan je po [[Boylov zakon|Boylovem zakonu]],<ref name=Acott>C. Acott (1999). ''The diving Law-ers: A brief resume of their lives''. South Pacific Underwater Medicine Society journal '''29''' (1). ISSN 0813-1988. OCLC 16986801. Pridobljeno 17. aprila 2009.</ref> ki opisuje obratno sorazmeren odnos med absolutnim [[Tlak|tlakom]] in [[Prostornina|prostornino]] idealnega plina, če je temperatura znotraj zaprtega sistema konstantna.<ref>I.N. Levine (1978). ''Physical Chemistry''. University of Brooklyn. McGraw-Hill.</ref> Njegovo delo ''The Sceptical Chymist'' (''Skeptični kemik'', 1661) spada med temeljna dela na področju kemije. Leta 1660 je sodeloval pri ustanovitvi londonske [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Robert Boyle {{!}} Biography, Contributions, Works, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Robert-Boyle|website=Encyclopedia Britannica|accessdate=2019-10-19|language=en}}</ref>
 
== Življenje in delo ==
 
=== Otroštvo in izobrazba ===
Boyle je bil rojen v eno najbogatejših britanskih družin kot predzadnji, štirinajsti otrok in zadnji, ki je preživel do odraslosti.<ref>{{Navedi knjigo|edition=Winter 2018|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|url=https://plato.stanford.edu/archives/win2018/entries/boyle/|publisher=Metaphysics Research Lab, Stanford University|date=2018|first=J. J.|last=MacIntosh|first2=Peter|last2=Anstey|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta}}</ref> Njegov oče je bil Richard Boyle, prvi grof [[Cork|Corški]], njegova mati pa je bila Catherine Fenton, hči irskega državnega sekretarja. Boyle je svojo izobrazbo pričel pri osmih letih na kolidžu v [[Eton|Etonu]], leta 1639 pa se je skupaj z bratom Francisom in njunim tutorjem Isaacom Marcombesom odpravil na potovanje po kontinentalni Evropi. Zaradi upora na Irskem se je Francis vrnil domov, medtem ko je Robert z učiteljem ostal v [[Ženeva|Ženevi]] in nadaljeval učenje. Leta 1644 se je Boyle vrnil v domovino, kjer se je na svojem posestvu v Starbrigeu v Dorsetu ukvarjal z etično in versko literaturo. Pet let kasneje je začel preučevati naravo na osnovi znanstvenih eksperimentov, v tem času pa si je tudi dopisoval z naravoslovci, zbranimi okoli Samuela Hartliba. Pod njihovim vplivom se je Boyle navdušil za eksperimentalno kemijo.<ref name=":0" />
 
=== Znanstvena kariera ===
Leta 1654 so Boyla povabili v [[Univerza v Oxfordu|Oxford]], kjer je bival med letoma 1656 in 1668. Tam se je družil z drugimi naravoslovci, kot sta [[John Locke]] in [[Robert Hooke]]. S slednjim sta sestavila zračno črpalko, kar jima je omogočilo raziskovanje pnevmatike. Njuna odkritja, povezana s prenosom zvoka, dihanjem in vžiganjem sta izdala v knjigi ''New Experiments Physico-Mechanicall, Touching the Spring of the Air and Its Effects'' (''Novi fizikalnomehanski eksperimenti, oris zračnega pritiska in njegovih učinkov,'' 1660). Leta 1662 sta Boyle in Hooke z merjenjem tlaka v konstantnem volumnu zraka, na katerega je pritiskala živosrebrova utež, prišla do odkritja, ki ga danes poznamo kot Boylov zakon.
 
Torej, če je temperatura konstantna, za idealni plin velja:
 
<math>p_1V_1=p_2V_2=konst.</math>
 
Boyle se je pri svojem znanstvenem delu izogibal temu, da bi postavil splošne teoretske osnove na osnovi svojih eksperimentov in opažanj. Prepričan je bil, da je vsa snov sestavljena iz majhnih, nedeljivih delcev, ki se razlikujejo edinole po obliki in gibanju. V delu ''The Sceptical Chymist'' (''Skeptični kemik'', 1661) je Boyle zavrnil teorije o sestavi snovi, kot sta jih zastavila [[Aristotel]] in [[Paracelsus]], v delu ''Origine of Formes and Qualities'' (''Izvor oblik in lastnosti,'' 1666) pa je s pomočjo opažanj pri kemijskih reakcijah skušal dokazati svojo teorijo o snovi. Kljub vsemu je Boyle bil prepričan, da je z alkimističnimi postopki mogoče kovine pretvoriti v zlato. Zaradi svojih dosežkov na področju kemije Boyle velja za očeta te znanosti.<ref name=":0" />
 
=== Teološka dejavnost ===
Boyle je bil zelo veren [[Anglikanska cerkev|anglikanec]], ki je s pomočjo svojega bogastva spodbujal misijonarsko in verskoizobrazbeno dejavnost. Spisal je tudi več verskih del, ki so se zlasti v njegovem zrelem obdobju ukvarjala predvsem z odnosom med vero in razvijajočim se področjem znanosti. Boyla je skrbelo zaradi domneve, da je v njegovem času ateizem v porastu, zato je v temeljnem delu svoje filozofije ''The Christian Virtuoso'' (''Krščanski virtuoz,'' 1690) utemeljeval, da je znanost način, kako osvetliti vseprisotnost in dobroto boga, kar znanstveniku omogoči razumevanje božanskega.<ref name=":0" />
 
=== Pozna leta ===
Leta 1668 se je Boyle preselil k svoji sestri v London, kjer je v svojem laboratoriju nadaljeval raziskovalno dejavnost. V povprečju je objavil eno knjigo letno, bivanje v Londonu pa mu je omogočilo tudi aktivno sodelovanje v Kraljevi družbi, zato so mu leta 1680 ponudili položaj predsednika, a ga je zavrnil. Boyle je večino svojega zrelega obdobja bil bolehen, trpel je zaradi ponavljajočih se bolezni, doživel pa je tudi več kapi. Umrl je po krajši bolezni, star 64 let, le teden potem, ko je umrla njegova sestra. Svoje znanstvene zapiske je zapustil Kraljevi družbi, zaprosil pa je, da naj izvaja predavanja v obrambo krščanstva. Ta predavanja, poimenovana po Boylu, se še vedno izvajajo.<ref name=":0" />
 
==Sklici==
10

urejanj