Čitalnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Ben-Picc (pogovor | prispevki)
m pravopis
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vrstica 10:
V drugem obdobju (1871–1880) se število čitalnic ni spremenilo na [[Kranjska|Kranjskem]] in na [[Primroska|Primorskem]]. To sta bili še zmeraj področji, kjer je število čitalnic prednjačilo pred ostalimi deli slovenskega ozemlja. Čitalnice so se pojavile tudi v krajih, ki so bili v bližini večjih mest: 12 jih je bilo na Kranjskem, 12 na Primorskem, 8 na Notranjskem. Območje, kjer niso ustanovili nobene čitalnice, je bilo na vzhodu Slovenije z izjemo [[Lendava|Lendave]], kjer je bila ustanovljena 1 čitalnica.
 
V obdobju v letih 1881–1890 je bilo največ čitalnic ustanovljenih na Kranjskem (12), enako na Primorskem (12), sledijo jim [[Notranjska|Notranjska]] (7), [[Dolenjska|Dolenjska]] (5) in [[Bela Krajina|Bela Krajinakrajina]] (2).
Vzhodna Slovenija (1) je dobila čitalnico v [[Ormož|Ormožu]]u.
 
Obdobje v letih 1891–1899 je bilo zelo pestro na področju nastajanja novih čitalnic in bralnih društev. V tem obdobju se je pojavil viden napredek v vzhodnem delu Slovenije: na Štajerskem in v Zasavju. Čitalnice so še vedno nastajale tudi na Kranjskem, Primorskem, Dolenjskem, Beli Krajinikrajini in Koroškem.
 
== Naloga in namen čitalnic ==