Bitola: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bitola, ne Bitolja
Vrstica 40:
'''Bitola''' ([[makedonščina|makedonsko]] '''Битола''', [[grščina|grško]] '''Μοναστήρι''', [[srbščina|srbsko]] '''Битољ''', [[bolgarščina|bolgarsko]] '''Битоля''', [[turščina|turško]] '''Manastır,مناستر''') ali ''mesto konzulov'' (pod slednjim je poznano še danes), se nahaja v jugozahodnem delu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] ob vznožju gor [[Baba]] (vrh [[Pelister]], 2601 m), [[Nidže]] in [[Kajmakčalan]] ob reki Dragoru, v centru kotline [[Pelagonija|Pelagonije]], 15&nbsp;km severno od [[Grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]] in na nadmorski višini 576 m. Mesto stoji na pomembnem križišču [[Jadransko morje|jadranskega morja]], [[Egejsko morje|egejskega morja]] in [[Srednja Evropa|srednje Evrope]]. Je administrativno, kulturno, industrijsko in izobraževalno središče. Znano je že iz časa Osmanskega Cesarstva kot <nowiki>''Mesto konzulov''</nowiki>, saj je imelo veliko Evropskih držav konzulate prav v Bitoli.
 
Bitola je eno najstarejših mest Severne Makedonije, ki ga je kot [[Heraclea Lyncestis]], na sredini 4. stoletja pr. Kr., ustanovil [[Filip II. Makedonski]]. Mesto je bilo prestolnica [[Rumelijski Ejalet|Osmanske Rumelije]] od leta 1836 do leta 1867. Bitola je drugo mesto diplomacije v Severni Makedoniji in tudi drugo največje mesto v državi glede na število prebivalcev. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] je bilo eno od kulturnih centrov države. Bitola je sedež bitolske občine in univerzejužnomakedonske regije ter druge najstarejše makedonske [[Univerza sv. Klimenta Ohridskega (imev jeBitoli|Univerze konkurečnosv. sofijskiKlimenta univerzi)Ohridskega]].
 
== Etimologija ==