|
|}
Obstajata dve [[teorija|teoriji]] za nastanek sistema točkovanja, ki v obeh primerih ne temelji na [[decimalnem sistemu]], pač pa na [[geometrijski sistem|geometrijskem sistemu]], ki ima za osnovo št. 60.
== RazvojZnani igralci tenisa v Sloveniji ===
Po letu [[1876]] se je tenis razširil po vsej [[Evropa|stari celini]]. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], v kateri so bile takrat tudi slovenske dežele, se je igra širila v njenem industrijsko najbolj razvitem delu - na [[Češka|Češkem]]. Okoli leta [[1890]] je bilo na Češkem že čez 500 teniških igrišč. V [[Praga|Pragi]], [[Brno|Brnu]], [[Dunaj]]u in [[Gradec|Gradcu]] so se slovenski študentje seznanili s tenisom in po tej poti so idejo tega športa ponesli v domovino. V teh krajih so se slovenski študentje seznanili s tenisom in po tej poti zanesli idejo tega športa industrijske dobe, aristokratskih korenin, tudi v domovino. Vendar po zdaj znanih pričevanjih lahko sklepamo, da so tenis na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] prvi zanesli stanovski kolegi izumitelja modernega tenisa, angleškega majorja [[Walter Clapton Wingfield|Walterja Claptona Wingfielda]], višji avstrijski častniki. Okoli leta [[1880]] naj bi tenis že igrali v vojašnicah v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Maribor]]u. Pomembno vlogo pri širitvi tenisa v častniških krogih naj bi imele njihove žene, saj je bil zabava, v kateri so lahko aktivno sodelovale. Žal ni raziskav, kako se je tenis širil med Slovenci v [[Trst]]u, takrat največjem, najbolj razvitem in dinamičnem slovenskem mestu.
[[Ivan Tavčar]] je bil prvi Slovenec, ki je zgradil [[teniško igrišče]]. Zgradil ga je na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini leta 1897. Tudi on sam je igral tenis in pri tem užival v njem kot v igri in športu. Kakor koli že, Tavčar ni bil prvi Slovenec, ki bi zmagal na kakšnem turnirju.
Ob prelomu stoletja so bila teniška igrišča že tudi ob boljših [[hotel]]ih v "mondenih" središčih, za katera so takrat veljali [[Bled]], [[Portorož]] in [[Rogaška Slatina]]. Hoteli so že tudi organizirali teniške turnirje. Vse kaže, da je bil tenis zabavna družabna igra, ki je družila liberalno meščanstvo in tiste, ki bi se radi prištevali vanj, in da je bila simbolna poteza. Ob prelomu stoletja so tenis gojili celo na uršulinski dekliški gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]].
Prvi slovenski teniški [[klub]] je bil leta 1899 ustanovljen v [[Celje|Celju]]. Žal njegova zgodovina še ni raziskana, vendar pa je znano, da je bilo članstvo kar številčno in da je bil tudi šibkejši spol zastopan sorazmerno dobro. S [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je zamrla klubska dejavnost in znova so jo obudili v življenje šele leta [[1927]].
[[Slika:Centre Court.jpg|thumb|280px|Množica spremlja teniški dvoboj na [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]], najprestižnejšem poklicnem [[Grand Slam]] teniškem turnirju]]
Med nekaj največjih v zgodovini tenisa se uvrščajo [[William Bill Tilden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1893–1953), [[Suzane Lengeln]] ([[Francija]], 1899–1938), [[Jean Borotra]] ([[Francija]], 1898), [[Henri Cochet]] ([[Francija]], 1901–1987), [[René Lacoste]] ([[Francija]], 1905–1996), [[Hellen Wills Moody]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905), [[Don Budge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916), [[Maureen Connolly]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–1969), [[Rod Laver]] (ZDA, 1938), [[Margareth Smith Court]] ([[Avstralija]], 1942), [[Billie Jean Moffit King]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943), [[Björn Borg]] ([[Švedska]], 1956), [[Martina Navratilova]] ([[Češka]], 1956), [[Steffi Graf]] ([[Nemčija]], 1969), [[Boris Becker]] ([[Nemčija]]), [[John McEnroe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), [[Roger Federer]] ([[Švica]]), [[Rafael Nadal]] ([[Španija]]), [[Novak Djoković]] ([[Srbija]]), [[Goran Ivanišević]] (Hrvaška).
|
