Marko Natlačen: Razlika med redakcijama

Brez spremembe v velikosti ,  pred 5 meseci
m
 
4. maja 1941, ob priključitvi [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] k fašistični Italiji, Natlačen in skupina uglednih Slovencev je poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet, in vanj izbrale 14 slovenskih članov, med njimi Natlačena<ref>{{Cite book|title = To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last = Kranjc|first = Gregor|publisher = University of Toronto Press|year = 2012|isbn = 978-1442613300|location = Toronto|pages = 61}}</ref>, in Natlačen in ostali člani konzulte so se 8. junija v Rimu sestali z Mussolinijem. Nato je Natlačen Mussoliniju napisal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.<ref>{{Cite book|title = To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last = Kranjc|first = Gregor|publisher = University of Toronto Press|year = 2012|isbn = 978-1442613300|location = Toronto|pages = 62}}</ref> Kmalu zatem zaradi nasprotovanja italijanskim oblastem, njenim nezakonitim ravnanjem s prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, izstopil iz njega in se umaknil iz aktivnega političnega življenja.
 
Kljub temu je sodeloval v ilegalnih dejavnostih svoje stranke in je med drugim ob koncu leta 1941 sooblikoval tajni program obeh najpomembnejših meščanskih strank, [[londonske točke]], v katerih so za cilj postavili obnovitev Kraljevine Jugoslavije, in pozneje razglasili četniško vojsko [[Draže Mihailovića|Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa opredelili kot izdajalske. Natlačen je bil vodja SLS-a v Sloveniji, ko se je SLS-ova strankarska vojska, Slovenska legija, pridružila [[Prostovoljna protikomunistična milica|kolaborantskim MVAC enotam]], ter so se tako začeli uradno boriti na strani fašističnih okupatorjev.
 
Natlačen je po množičnem izgonu zavednih Slovencev v [[Srbija|Srbijo]] dal pobudo za skrivno navezavo stikov z izgnanimi katoliškimi politiki v Beogradu preko [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa]]. Po tej poti so potem iz Ljubljane pošiljali v Beograd tudi določena finančna sredstva, s katerimi so poskušali oskrbovati izgnane Slovence v Srbiji.<ref name="Maksimiljan Fras"/>.
194

urejanj