Marko Natlačen: Razlika med redakcijama

dodanih 1.523 zlogov ,  pred 5 meseci
(→‎Druga svetovna vojna: Črtanje nepotrebnega subjektivnega pridevnika.)
Oznaki: Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom
 
[[Slika:Marko Natlačen with italian soldiers 1930s.jpg|thumb|Natlačen z italijanskimi vojaki]]
[[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|Natlačen in člani Ljubljanskega sosveta, na sestanku z Mussolinijem, 8. junija 1941]]
Ker se je [[Miha Krek]] ob napadu na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] kot član emigrantske vlade umaknil v [[London]], je v Ljubljani vodstvo katoliške stranke doma prevzel zadnji ban Dravske banovine Natlačen.<ref name="Maksimiljan Fras"/>
 
Ker Nemci v tak predlog zaradi Hitlerjevega načrta o razdelitvi Jugoslavije niso privolili, je Natlačen skušal dobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti z zagotovitvijo lojalnosti Emiliju Grazioliju ter s spomenico, ki jo je poslal Mussoliniju. Čeprav je Mussolini načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, se je 17. aprila Narodni svet sestal zadnjikrat, saj so Italijani že 20. aprila civilno oblast banske uprave prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Tako je Narodni svet prenehal delovati.
 
4. maja 1941, ob priključitvi [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] k fašistični Italiji, Natlačen in skupina uglednih Slovencev je poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet, in vanj izbrale 14 slovenskih članov, med njimi Natlačena<ref>{{Cite book|title = To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last = Kranjc|first = Gregor|publisher = University of Toronto Press|year = 2012|isbn = 978-1442613300|location = Toronto|pages = 61}}</ref>, in Natlačen in ostali člani konzulte so se 8. junija v Rimu sestali z Mussolinijem. Nato je Natlačen Mussoliniju napisal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.<ref>{{Cite book|title = To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last = Kranjc|first = Gregor|publisher = University of Toronto Press|year = 2012|isbn = 978-1442613300|location = Toronto|pages = 62}}</ref> Kmalu zatem zaradi nasprotovanja italijanskim oblastem, njenim nezakonitim ravnanjem s prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, izstopil iz njega in se umaknil iz aktivnega političnega življenja.
Ob vzpostavitvi [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] je sprejel imenovanje v njen sosvet, vendar je kmalu zatem zaradi nasprotovanja italijanskim oblastem, njenim nezakonitim ravnanjem s prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, izstopil iz njega in se umaknil iz aktivnega političnega življenja. Sodeloval pa je v ilegalnih dejavnostih svoje stranke in je med drugim ob koncu leta 1941 sooblikoval tajni program obeh najpomembnejših meščanskih strank, [[londonske točke]].
 
Kljub temu je sodeloval v ilegalnih dejavnostih svoje stranke in je med drugim ob koncu leta 1941 sooblikoval tajni program obeh najpomembnejših meščanskih strank, [[londonske točke]], v katerih so za cilj postavili obnovitev Kraljevine Jugoslavije, in pozneje razglasili četniško vojsko [[Draže Mihailovića|Dragoljub Mihailović]] kot edino legitimno, vse ostale pa opredelili kot izdajalske. Natlačen je bil vodja SLS-a v Sloveniji, ko se je SLS-ova strankarska vojska, Slovenska legija, pridružila [[Prostovoljna protikomunistična milica|kolaborantskim MVAC enotam]], ter so se tako začeli uradno boriti na strani fašističnih okupatorjev.
Natlačen je po množičnem izgonu zavednih Slovencev v [[Srbija|Srbijo]] dal pobudo za skrivno navezavo stikov z izgnanimi katoliškimi politiki v Beogradu preko [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa]]. Po tej poti so potem iz Ljubljane pošiljali v Beograd tudi določena finančna sredstva, s katerimi so poskušali oskrbovati izgnane Slovence v Srbiji.<ref name="Maksimiljan Fras"/>
 
Natlačen je po množičnem izgonu zavednih Slovencev v [[Srbija|Srbijo]] dal pobudo za skrivno navezavo stikov z izgnanimi katoliškimi politiki v Beogradu preko [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa]]. Po tej poti so potem iz Ljubljane pošiljali v Beograd tudi določena finančna sredstva, s katerimi so poskušali oskrbovati izgnane Slovence v Srbiji.<ref name="Maksimiljan Fras"/> .
 
Dne 13. oktobra 1942 je po nalogu [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] [[Varnostno-obveščevalna služba]] na njegovem domu nanj izvedla [[atentat]]. Atentator je bil v duhovnika preoblečen Franc Stadler-Pepe. Natlačena so potem pokopali na pokopališču pri [[Centralno pokopališče Žale|sv. Križu]], sedaj Žale. Da bi komunisti lažje izbrisali spomin nanj, so po koncu vojne njegov grob oskrunili in posmrtne ostanke odnesli neznano kam.<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
194

urejanj