}}
'''Združene države Amerike''' je drek država smrt kapitalizmu
'''Združene države Amerike''' (tudi '''Združene države''', '''ZDA'''; angleško '''''United States of America''''' {{IPA|[juːˈnaɪ.təd ˈsteɪʦ əv əˈmɛ.ɻɪ.kə]}}) so zvezna republika v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med [[Atlantik]]om na vzhodu ter [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu in si deli severno mejo s [[Kanada|Kanado]] ter južno z [[Mehika|Mehiko]]. Njena prestolnica je [[Washington, D.C.]]
Deželo zaznamuje več osnovnih dejavnikov: [[geografija|geografske]] značilnosti te tretje največje države na svetu, [[zgodovina]], ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja [[družba|družbo]], [[kultura]] s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, [[gospodarstvo]] in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na [[vojska|vojaški]], gospodarski, kulturni in [[politika|politični]] ravni v svetu, je po propadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni [[supersila|supersili]].
Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto ''[[E Pluribus Unum]]'' (slovensko ''Iz mnogih eno''). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13 [[Britanija|britanskih]] kolonij v Severni Ameriki med [[ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase [[migrant]]ov. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela [[imigracija|imigrantov]], ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v [[nacija|nacionalno]] celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v [[deklaracija neodvisnosti ZDA|deklaraciji neodvisnosti]] ter v [[Ustava ZDA|Ustavi ZDA]]. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«.
Pojem »Amerika« je bil oblikovan v zgodnjem [[16. stoletje|16. stoletju]], in sicer po [[Amerigo Vespucci|Amerigu Vespucciju]], [[italija]]nskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta [[1776]]. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško ''United States''), ZDA (angleško ''USA''), v angleščini tudi ''The States'' ali ''US'', v svetu [[zahodna kultura|zahodne kulture]] pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv ''[[Columbia]]''. Prebivalci ZDA so označeni za [[Američani|Američane]], to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.
== Geografija ==
=== Površje ===
[[Slika:USA topo en.jpg|thumb|300px|right|'''Topografska karta ZDA'''<br />Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom državependrek]]
Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane.
Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek [[morje|morja]]. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih [[reka|rek]] ter [[jezero|jezer]] v Ameriki: [[Mississippi]], [[Reka svetega Lovrenca|Sveti Lovrenc]], [[Velika jezera]], [[Missouri (reka)|Missouri]] itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer [[Sibirija|sibirskih]] rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo [[plavje]], sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil.
[[Slika:USA 10187 Horseshoe Bend Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|300px|right|'''Rečnien meanderful vvelk [[Arizona|Arizoni]]'''<br />Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjonedil_do]]
[[Mississippi]] je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so [[Ohio (reka)|Ohio]], [[Missouri (reka)|Missouri]], [[Tennessee (reka)|Tennessee]], [[Rdeča reka]] in [[Illinois (reka)|Illinois]]. V [[Mehiški zaliv]] se pretaka tudi [[Rio Grande]], reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] se izliva v [[Kalifornijski zaliv]], znana je po svojem oblikovanju [[geomorfologija|geomorfološko]] zanimivih [[kanjon]]ov na [[Koloradska planota|Koloradski planoti]]. Za bogato zvezno državo [[Kalifornija|Kalifornijo]] sta pomembni reki [[Sacramento (reka)|Sacramento]] in [[San Joaquin]]. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok [[Columbia (reka)|Columbia]] in njegov pritok [[Snake River]]. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA.
[[Indijanci|Indijanski]] naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so [[nomadi]] in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah, [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]] ter obilici [[divjad]]i. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin.
[[Slika:Dust storm CimarronCounty OK.jpg|thumb|300px|navadna bajta v amerki k nemajo za burek]]
[[Slika:Dust storm CimarronCounty OK.jpg|thumb|300px|'''Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju'''<br />Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano [[Dust Bowl]], je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja]]
V tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] so bili pripadniki [[transcendentalizem|transcendentalizma]] tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega [[narodni park|narodnega parka]] [[Yellowstone]] [[1872]]. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne [[suša|suše]] in degradacije rodovitnih področij v času [[Dust Bowl]]a tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in hitro množenje prebivalstva s fenomenom [[baby boom]] – posledice so bile koncentrirane količine [[smog]]a, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države.
==== Imperializem ====
[[Slika:10kMiles.JPG|thumb|300px|'''"Tenptč Thousandk Milesserje Fromna Tipameriko toše Tip"'''<brnihova />Političnaiona upodobitevpredstavlja kažekok naslaba velikost in vzpon ameriškega imperija, kidržava je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov]]
Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to [[Louisianski nakup]] 1803, [[ameriško-mehiška vojna]] in etnično čiščenje med [[indijanci|indijanskimi]] plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven.
Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zvezo sovjetskih republik]] in [[zahodni svet|zahodnimi]] državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega [[ekspanzionizem|ekspanzionizma]], razhajanja so bila vedno večja in britanski premier [[Winston Churchill|Churchill]] je marca [[1946]] prvič govoril o [[železna zavesa|železni zavesi]].
[[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|butaste kapitalistične države]]
[[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|'''Plakat v podporo Marshallovemu načrtu'''<br />Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v [[zahodni blok]], nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični [[vzhodni blok]] z ZSSR na čelu]]
Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje [[geopolitika|geopolitične]] interese, zaradi česar so s [[Turčija|Turčijo]], ki leži na prehodu [[Črno morje|Črnega]] v [[Sredozemsko morje]], želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države. [[Trumanova doktrina]] ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila [[komunizem|komunistična]] revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskimi]] in sovjetskimi silami podprti [[Grčija|grški]] komunisti grozili s strmoglavljenjem [[monarhija|monarhične]] vlade leta [[1947]]. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj [[socializem|socialističnih]] režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa, [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] odzval z blokado [[Berlin]]a, ki je bil tako kot preostala [[Nemčija]] razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije.
==== Mednarodne povezave ====
<div style="font-size: 90%"></div>
{| align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe"
|-
! colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;"|Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004)
|-
! colspan="3" style="background-color:#ffb"|Izvoz<ref>{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |title= U.S. Exports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate=19.2.2008 }} | vrednosti ne vključujejo izvoza storitev</ref>
|-
! align="left" valign="top"| Država
! align="left" valign="top"| Vrednost izvoza<br />(milijoni USD)
! align="left" valign="top"| Vrednost izvoza<br />(delež vsega izvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 189.101
| 23,12 %
|-
| [[Mehika]]
| 110.775
| 13,54 %
|-
| [[Japonska]]
| 54.400
| 6,65 %
|-
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| 35.960
| 4,40 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 34.721
| 4,25 %
|-
| [[Slovenija]]
| 192
| 0,0002 %
|-
! colspan="3" style="background-color:#ffb"| Uvoz<ref>{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |title= U.S. Imports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate=19.2.2008 }} | vrednosti ne vključujejo uvoza storitev</ref>
|-
! align="left" valign="top"| Država
! align="left" valign="top"| Vrednost uvoza<br />(milijoni USD)
! align="left" valign="top"| Vrednost uvoza<br />(delež vsega uvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 255.928
| 17,41 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 196.699
| 13,38 %
|-
| [[Mehika]]
| 155.843
| 10,60 %
|-
| [[Japonska]]
| 129.595
| 8,82 %
|-
| [[Nemčija]]
| 77.236
| 5,26 %
|-
| [[Slovenija]]
| 512
| 0,0003 %
|}
</div>
Skoraj vse svetovne [[država|države]] so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu [[1959]] je znašala 9 % državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so [[Kanada]], [[Mehika]], [[Kitajska]], [[Japonska]] itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na področju [[Daljna Azija|Daljne Azije]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega]] in [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]], pa tudi [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Politika [[izolacionizem|izolacionizma]], po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost.
Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi [[hladilnik (naprava)|hladilnik]] in [[mikrovalovna pečica]], pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.
[[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|kapitalistična hrana]]
[[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|'''[[McDonald's]]-ov simbol na new yorškem [[Times Square]]u'''<br />Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške [[kulturna kolonizacija|kulturne kolonizacije]] sveta]]
Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s [[hamburger]]ji in drugimi značilnimi jedmi so v [[1960.|60.]] in [[1970.|70.]] letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v [[komunizem|komunistični]] [[LR Kitajska|Kitajski]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]].
== Viri ==
=== o pa aljaska je rusija kapitalisti dejte alasko nazaj komuizmu ===
=== Splošni tiskani viri ===
<div class="references-small">
* {{navedi knjigo |last=Chomsky|first=Noam|authorlink=Noam Chomsky|year=2005|title=911 : enajsti september|publisher=Sanje|location=Ljubljana|id=|cobiss=219137280}}
* {{navedi knjigo |last= Datesman |first= Maryanne Kearny|authorlink= |author2= Crandall, Jo Ann|author3=Kearny, Edward N. |year= 1997 |title= The American ways : an introduction to American culture |publisher= Longman |location= White Plains, New Jersey |id= |cobiss= 24271970 }}
* {{navedi knjigo |last=Jaklič|first=Klemen|authorlink=|author2=Toplak, Jurij|year=2005|title=Ustava Združenih držav Amerike : s pojasnili|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|id=|cobiss=223170816}}
* {{navedi knjigo | last= Hickey | first= Raymond | authorlink= | year= 2004 | title= Legacies of colonial English : studies in transported dialects | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge, New York | id= |cobiss= 33095522 }}
* {{navedi knjigo |last= McKnight |first= Tom Lee|authorlink= |year= 2004|title= Regional geography of the United States and Canada |publisher= Pearson/Prentice Hall |location= Upper Saddle River, New Jersey |id= |cobiss= 14506504 }}
* {{navedi knjigo |last= Stanič |first= Stane |authorlink= |year= 1994 |title= Amerika |publisher= Apros & Aprost |location= Ljubljana |id= |cobiss= 43804672 }}
* {{navedi knjigo |last= Tiersky |first= Ethel |authorlink= |author2= Tiersky, Martin |year= 2001 |title= The U.S.A : customs and institutions |publisher= Longman |location= White Plains |id= |cobiss= 24990050 }}
</div>
=== Splošni elektronski viri ===
<div class="references-small">
*
* Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
</div>
|