Združene države Amerike: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 72:
}}
 
'''Združene države Amerike''' je drek država smrt kapitalizmu
'''Združene države Amerike''' (tudi '''Združene države''', '''ZDA'''; angleško '''''United States of America''''' {{IPA|[juːˈnaɪ.təd ˈsteɪʦ əv əˈmɛ.ɻɪ.kə]}}) so zvezna republika v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med [[Atlantik]]om na vzhodu ter [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu in si deli severno mejo s [[Kanada|Kanado]] ter južno z [[Mehika|Mehiko]]. Njena prestolnica je [[Washington, D.C.]]
 
Deželo zaznamuje več osnovnih dejavnikov: [[geografija|geografske]] značilnosti te tretje največje države na svetu, [[zgodovina]], ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja [[družba|družbo]], [[kultura]] s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, [[gospodarstvo]] in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na [[vojska|vojaški]], gospodarski, kulturni in [[politika|politični]] ravni v svetu, je po propadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni [[supersila|supersili]].
 
Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto ''[[E Pluribus Unum]]'' (slovensko ''Iz mnogih eno''). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13 [[Britanija|britanskih]] kolonij v Severni Ameriki med [[ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase [[migrant]]ov. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela [[imigracija|imigrantov]], ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v [[nacija|nacionalno]] celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v [[deklaracija neodvisnosti ZDA|deklaraciji neodvisnosti]] ter v [[Ustava ZDA|Ustavi ZDA]]. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«.
 
Pojem »Amerika« je bil oblikovan v zgodnjem [[16. stoletje|16. stoletju]], in sicer po [[Amerigo Vespucci|Amerigu Vespucciju]], [[italija]]nskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta [[1776]]. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško ''United States''), ZDA (angleško ''USA''), v angleščini tudi ''The States'' ali ''US'', v svetu [[zahodna kultura|zahodne kulture]] pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv ''[[Columbia]]''. Prebivalci ZDA so označeni za [[Američani|Američane]], to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.
 
== Geografija ==
Vrstica 92 ⟶ 86:
=== Površje ===
 
[[Slika:USA topo en.jpg|thumb|300px|right|'''Topografska karta ZDA'''<br />Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom državependrek]]
 
Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane.
Vrstica 104 ⟶ 98:
Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek [[morje|morja]]. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih [[reka|rek]] ter [[jezero|jezer]] v Ameriki: [[Mississippi]], [[Reka svetega Lovrenca|Sveti Lovrenc]], [[Velika jezera]], [[Missouri (reka)|Missouri]] itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer [[Sibirija|sibirskih]] rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo [[plavje]], sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil.
 
[[Slika:USA 10187 Horseshoe Bend Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|300px|right|'''Rečnien meanderful vvelk [[Arizona|Arizoni]]'''<br />Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjonedil_do]]
 
[[Mississippi]] je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so [[Ohio (reka)|Ohio]], [[Missouri (reka)|Missouri]], [[Tennessee (reka)|Tennessee]], [[Rdeča reka]] in [[Illinois (reka)|Illinois]]. V [[Mehiški zaliv]] se pretaka tudi [[Rio Grande]], reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] se izliva v [[Kalifornijski zaliv]], znana je po svojem oblikovanju [[geomorfologija|geomorfološko]] zanimivih [[kanjon]]ov na [[Koloradska planota|Koloradski planoti]]. Za bogato zvezno državo [[Kalifornija|Kalifornijo]] sta pomembni reki [[Sacramento (reka)|Sacramento]] in [[San Joaquin]]. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok [[Columbia (reka)|Columbia]] in njegov pritok [[Snake River]]. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA.
Vrstica 158 ⟶ 152:
[[Indijanci|Indijanski]] naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so [[nomadi]] in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah, [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]] ter obilici [[divjad]]i. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin.
 
[[Slika:Dust storm CimarronCounty OK.jpg|thumb|300px|navadna bajta v amerki k nemajo za burek]]
[[Slika:Dust storm CimarronCounty OK.jpg|thumb|300px|'''Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju'''<br />Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano [[Dust Bowl]], je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja]]
 
V tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] so bili pripadniki [[transcendentalizem|transcendentalizma]] tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega [[narodni park|narodnega parka]] [[Yellowstone]] [[1872]]. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne [[suša|suše]] in degradacije rodovitnih področij v času [[Dust Bowl]]a tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in hitro množenje prebivalstva s fenomenom [[baby boom]] – posledice so bile koncentrirane količine [[smog]]a, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države.
Vrstica 273 ⟶ 267:
==== Imperializem ====
 
[[Slika:10kMiles.JPG|thumb|300px|'''"Tenptč Thousandk Milesserje Fromna Tipameriko toše Tip"'''<brnihova />Političnaiona upodobitevpredstavlja kažekok naslaba velikost in vzpon ameriškega imperija, kidržava je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov]]
 
Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to [[Louisianski nakup]] 1803, [[ameriško-mehiška vojna]] in etnično čiščenje med [[indijanci|indijanskimi]] plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven.
Vrstica 329 ⟶ 323:
Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zvezo sovjetskih republik]] in [[zahodni svet|zahodnimi]] državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega [[ekspanzionizem|ekspanzionizma]], razhajanja so bila vedno večja in britanski premier [[Winston Churchill|Churchill]] je marca [[1946]] prvič govoril o [[železna zavesa|železni zavesi]].
 
[[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|butaste kapitalistične države]]
[[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|'''Plakat v podporo Marshallovemu načrtu'''<br />Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v [[zahodni blok]], nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični [[vzhodni blok]] z ZSSR na čelu]]
 
Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje [[geopolitika|geopolitične]] interese, zaradi česar so s [[Turčija|Turčijo]], ki leži na prehodu [[Črno morje|Črnega]] v [[Sredozemsko morje]], želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države. [[Trumanova doktrina]] ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila [[komunizem|komunistična]] revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskimi]] in sovjetskimi silami podprti [[Grčija|grški]] komunisti grozili s strmoglavljenjem [[monarhija|monarhične]] vlade leta [[1947]]. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj [[socializem|socialističnih]] režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa, [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] odzval z blokado [[Berlin]]a, ki je bil tako kot preostala [[Nemčija]] razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije.
Vrstica 511 ⟶ 505:
==== Mednarodne povezave ====
 
<div style="font-size: 90%"></div>
{| align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe"
|-
! colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;"|Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004)
|-
! colspan="3" style="background-color:#ffb"|Izvoz<ref>{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |title= U.S. Exports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate=19.2.2008 }} | vrednosti ne vključujejo izvoza storitev</ref>
|-
! align="left" valign="top"| Država
! align="left" valign="top"| Vrednost izvoza<br />(milijoni USD)
! align="left" valign="top"| Vrednost izvoza<br />(delež vsega izvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 189.101
| 23,12 %
|-
| [[Mehika]]
| 110.775
| 13,54 %
|-
| [[Japonska]]
| 54.400
| 6,65 %
|-
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| 35.960
| 4,40 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 34.721
| 4,25 %
|-
| [[Slovenija]]
| 192
| 0,0002 %
|-
! colspan="3" style="background-color:#ffb"| Uvoz<ref>{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |title= U.S. Imports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate=19.2.2008 }} | vrednosti ne vključujejo uvoza storitev</ref>
|-
! align="left" valign="top"| Država
! align="left" valign="top"| Vrednost uvoza<br />(milijoni USD)
! align="left" valign="top"| Vrednost uvoza<br />(delež vsega uvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 255.928
| 17,41 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 196.699
| 13,38 %
|-
| [[Mehika]]
| 155.843
| 10,60 %
|-
| [[Japonska]]
| 129.595
| 8,82 %
|-
| [[Nemčija]]
| 77.236
| 5,26 %
|-
| [[Slovenija]]
| 512
| 0,0003 %
|}
</div>
 
Skoraj vse svetovne [[država|države]] so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu [[1959]] je znašala 9 % državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so [[Kanada]], [[Mehika]], [[Kitajska]], [[Japonska]] itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na področju [[Daljna Azija|Daljne Azije]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega]] in [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]], pa tudi [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Politika [[izolacionizem|izolacionizma]], po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost.
Vrstica 816 ⟶ 745:
Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi [[hladilnik (naprava)|hladilnik]] in [[mikrovalovna pečica]], pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.
 
[[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|kapitalistična hrana]]
[[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|'''[[McDonald's]]-ov simbol na new yorškem [[Times Square]]u'''<br />Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške [[kulturna kolonizacija|kulturne kolonizacije]] sveta]]
 
Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s [[hamburger]]ji in drugimi značilnimi jedmi so v [[1960.|60.]] in [[1970.|70.]] letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v [[komunizem|komunistični]] [[LR Kitajska|Kitajski]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]].
Vrstica 827 ⟶ 756:
 
== Viri ==
=== o pa aljaska je rusija kapitalisti dejte alasko nazaj komuizmu ===
=== Splošni tiskani viri ===
 
<div class="references-small">
* {{navedi knjigo |last=Chomsky|first=Noam|authorlink=Noam Chomsky|year=2005|title=911 : enajsti september|publisher=Sanje|location=Ljubljana|id=|cobiss=219137280}}
* {{navedi knjigo |last= Datesman |first= Maryanne Kearny|authorlink= |author2= Crandall, Jo Ann|author3=Kearny, Edward N. |year= 1997 |title= The American ways : an introduction to American culture |publisher= Longman |location= White Plains, New Jersey |id= |cobiss= 24271970 }}
* {{navedi knjigo |last=Jaklič|first=Klemen|authorlink=|author2=Toplak, Jurij|year=2005|title=Ustava Združenih držav Amerike : s pojasnili|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|id=|cobiss=223170816}}
* {{navedi knjigo | last= Hickey | first= Raymond | authorlink= | year= 2004 | title= Legacies of colonial English : studies in transported dialects | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge, New York | id= |cobiss= 33095522 }}
* {{navedi knjigo |last= McKnight |first= Tom Lee|authorlink= |year= 2004|title= Regional geography of the United States and Canada |publisher= Pearson/Prentice Hall |location= Upper Saddle River, New Jersey |id= |cobiss= 14506504 }}
* {{navedi knjigo |last= Stanič |first= Stane |authorlink= |year= 1994 |title= Amerika |publisher= Apros & Aprost |location= Ljubljana |id= |cobiss= 43804672 }}
* {{navedi knjigo |last= Tiersky |first= Ethel |authorlink= |author2= Tiersky, Martin |year= 2001 |title= The U.S.A : customs and institutions |publisher= Longman |location= White Plains |id= |cobiss= 24990050 }}
</div>
 
=== Splošni elektronski viri ===
 
<div class="references-small">
*
* Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
</div>