Trapez: Razlika med redakcijama

V [[enakokraki trapez|enakokrakem trapezu]] sta osnovna [[kot]]a [[skladnost|skladna]], dve nasprotni stranici sta vzporedni, drugi pa imata enako dolžino. Diagonali imata enako dolžino. Vsak šrikotnik, ki ima eno [[os vrtenja|os]] [[simetrija|simetrije]], je ali enakokraki trapez ali pa [[deltoid]]. Enakokraki trapez je tudi [[tetivni štirikotnik]].

 

 

Poseben primer trapeza je paralelogram, glede na splošno sprejeto definicijo trapeza.

 

 

[[Srednjica]] je [[daljica]], ki veže [[središče|središči]] nevzporednih stranic ''b'' in ''d'', in je vzporedna osnovnicama. Njena dolžina je [[srednja vrednost]] osnovnic ''a'' in ''c'':

== Obseg ==

 

 

: <math> o = a + b + c + d \!\, . </math>

Na ploščino trapeza lahko gledamo kot na produkt višine in srednje vrednosti vzporednih stranic.

 

 

: <math> p=\frac{a+c}{4(a-c)}\sqrt{(a+b-c+d)(a-b-c+d)(a+b-c-d)(-a+b+c+d)} \!\, . </math>

Obrazec ne velja, če sta vzporedni stranici ''a'' in ''c'' enaki, ker je v imenovalcu vrednost enaka [[nič]], kar vodi do [[deljenje|deljenja]] z nič. V tem primeru je trapez nujno paralelogram (in tudi ''b'' = ''d'' in je lahko lik le [[romb]] ali kvadrat), tako da je tudi števec enak nič. Dejansko stranice paralelograma niso dovolj, da določimo njegovo ploščino. Ploščina paralelograma s stranicama ''a'' in ''b'' lahko zavzame vrednost med »''a'' ''b''« in nič.

 

 

== Zunanje povezave ==

 

{{mnogokotniki}}