Rim: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vse sem izbrisal |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.109.67 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Stanglavine Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 50:
}}
'''Rim''' ({{jezik-it|Roma}}) je [[glavno mesto]] [[Italija|Italije]], glavno mesto [[italijanske dežele|dežele]] [[Lacij]] (Lazio) in [[italijanske pokrajine|pokrajine]] [[Roma (pokrajina)|Rim]]. Je eno izmed največjih [[mesto|mest]] v [[Evropa|Evropi]] s približno dvema [[milijon]]oma in pol [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Rim je znan tudi kot večno mesto (''Città eterna''). Razprostira se na bregovih [[reka|reke]] [[Tibera|Tibere]] in na [[sedem rimskih gričev|sedmih mestnih gričih]]: Palatino ([[Palatinski grič]]), Aventino ([[Aventinski grič]]), Capitol ([[Kapitolski grič]]), Quirinale ([[Kvirinalski grič]]), Viminale ([[Viminal]]), Esquilino ([[Eskvilin]]) in Celio ([[Celijo]]).
V središču mesta je najmanjša neodvisna [[država]] na svetu [[Vatikan]], dom [[papež]]a in sedež osrednje oblasti [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]].
Rim ima status [[Metropola|metropole]].<ref name="lboro.ac.uk">{{cite web|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |title=GaWC – The World According to GaWC 2012 |publisher=Lboro.ac.uk |date=13 January 2014 |accessdate=2 August 2014}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.managementthinking.eiu.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf |title=The Global City Competitiveness Index |publisher=Managementthinking.eiu.com |date=12 March 2012 |accessdate= 9 May 2012}}</ref><ref name="atkearney.at">{{cite web|url=http://www.atkearney.com/research-studies/global-cities-index/full-report |title=2014 Global Cities Index and Emerging Cities Outlook|accessdate= 2 August 2014}}</ref> V letu 2011 je bil Rim osemnajsto najbolj obiskano mesto na svetu, tretje najbolj obiskano mesto v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in najpriljubljenejša turistična zanimivost v Italiji.<ref name="Caroline Bremner">{{cite web |url=http://blog.euromonitor.com/2013/01/top-100-cities-destination-ranking.html|title=Euromonitor International's Top City Destinations Ranking |publisher=[[Euromonitor International]] |first=Michelle |last=Grant |date=21 January 2013|accessdate=2 August 2014}}</ref> Njegovo zgodovinsko jedro je na [[Unesco]]vem [[Unescova svetovna dediščina|seznamu svetovne dediščine]].<ref name="whc.unesco.org">{{cite web|title=Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura|url=http://whc.unesco.org/en/list/91|work=[[UNESCO]] World Heritage Center |accessdate=8 June 2008}}</ref> Muzeji in spomeniki, kot sta [[Vatikanski muzeji]] in [[Kolosej]], so med najbolj obiskanimi turističnimi cilji, saj jih vsako leto obiščejo milijoni turistov. Rim je leta 1960 gostil poletne [[Olimpijske igre]] in je sedež [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO).
== Zgodovina Rima ==
Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v [[8. stoletje pr. n. št.|8. stoletju pr. n. št.]] Ampak tradicija pripoveduje, da sta mesto [[nastanek Rima|ustanovila]] brata [[Romul]] in [[Rem]] [[21. april]]a leta [[753 pr. n. št.]] Tako je Romul postal prvi rimski [[kralj]], ki mu je sledilo še šest [[monarh]]ov, ki so bili verjetno vsi [[Etruščani|etruščanskega]] porekla. Zadnji izmed teh, [[Tarkvinij Ošabni]], je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena [[Rimska republika]] (''Repubblica Romana''), ki je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št.
Med tem časom je Rim bil številne [[bitka|bitke]], s katerimi je zasedel celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr. n. št., ko so [[Galci]] napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili. Z [[vojna]]mi proti različnim [[Itali|italskim]] ljudstvom, Galcem, [[Kartagina|Kartažanom]] in [[Makedonci|Makedoncem]] so [[Rimljani]] utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti [[Španija|Španiji]] in [[Antična Makedonija|antični Makedoniji]].
V 1. stoletju. pr. n. št. začne v republiki škripati in se mora soočiti z [[državljanska vojna|državljansko vojno]] in [[Spartakov upor|Spartakovim uporom]]. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z [[Gaj Julij Cezar|Julijem Cezarjem]], ki je osvojil Galijo ter razširil državo celo do [[Sirija|Sirije]] in [[Armenija|Armenije]].
Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka [[Rimski imperij|Rimskega imperija]].
[[Slika:Colosseum-2003-07-09.jpg|left|300px|thumb| Kolosej]]
=== Antični Rim ===
{{glavni|Starorimska civilizacija|Antični Rim}}
Eden od simbolov Rima, [[Kolosej]] ali Flavijski amfiteater (70-80 AD), je največji [[amfiteater]] kdajkoli zgrajen v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]. Zgraditi so ga dali cesarji [[Flavijci|Flavijske]] rodbine: [[Vespazijan]], [[Tit]] in [[Domicijan]], zato tudi Flavijski amfiteater. Ime Kolosej naj bi dobil po velikanskem, 30 m visokem kipu [[Neron]]a v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini ali zaradi svoje izredne velikosti. Odprli so ga leta 80 našega štetja. V njem so organizirali borbe [[gladiator]]jev, borbe z živalmi in igre na vodi. Stavba se je dvigala na sedmih koncentričnih krogih elipse 1888 x 156 m v štiri nadstropja in je dosegla višino 57 m. Za 50.000 gledalcev so napravili 76 vhodov, ki so bili v prazninah lokov iz peščenca.
Za časa svoje vladavine je dal cesar Hadrijan na bregu reke [[Tibera|Tibere]] zgraditi veličastni [[mavzolej]], danes bolj znan kot [[Angelski grad]]. Leta 217 je dal cesar [[Karakala]] v Rimu zgraditi svoje slovite [[Karakalove terme|terme]].<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=12}}</ref>
2. stoletje našega štetja je bila doba največjega sijaja antičnega Rima. Mesto se je razširilo izven Servijanovega obzidja, dolgi nadzemni [[akvadukt]]i so dovajali mestu pitno vodo, ta pa je pritekala tudi v številne fontane in javna kopališča, ki so bila ena od središč rimskega kulturnega življenja. Politično in poslovno življenje se je dogajalo na [[forum]]ih v poganskih templjih in tržnicah. Rimljani se hrepeneli po »panem et cirkences«, po predstavah, bojih in igrah v [[Kolosej]]u, Marcelovem gledališču, v cirkusih (npr. [[Circus Maximus]]) ki so jih organizirali vladarji in bogataši. Ogromno mesto, ki je štelo že več kot milijon prebivalcev, je dal cesar [[Avrelijan]] (leto 270-275) zavarovati z mogočnim obzidjem, dolgim 18 kilometrov, s trinajstimi vrati, ki je skoraj v celoti ohranjeno še danes.
Leta 312 je cesar [[Konstantin I. Veliki]] v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagal svojega konkurenta [[Maksencij]]a <ref name="ReferenceA"/> ter naslednje leto z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] razglasil svobodo [[Krščanstvo|krščanske vere]].<ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=13}}</ref> Hkrati je prestavil svojo rezidenco v Bizanc, ki je po njem dobil ime [[Istanbul|Konstantinopel]].
Rim je po razdelitvi cesarstva na dva dela (leta 395) in po ureditvi nove prestolnice izgubil ves svoj politični pomen. V Rimu je ostal [[papež]], vodenje zahodnega dela rimskega imperija pa je cesar zaupal svojemu [[eksarh]]u, ki je vladal iz [[Ravena|Ravene]].
=== Srednjeveški Rim ===
Pogosto spregledana rimska srednjeveška dediščina je ena izmed največjih v italijanskih mestih.
Življenje v Rimu se je s Palatina in [[forum]]ov preselilo k [[Lateranska bazilika|Lateranu]], kjer je bil sedež rimskega škofa, [[papež]]a.
Bazilike še iz časa [[Paleokrščanstvo|paleokrščanske]] dobe, vključno z baziliko [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Marije Snežne]] in baziliko [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|Sv. Pavla izven obzidja]] (slednje večkrat predelane v 19. stoletju), imata obe mozaike iz 4. stoletja. Poznejši pomembni [[mozaik]]i in freske so v cerkvah [[Sv. Marija onkraj Tibere]] (''Santa Maria nel Trastevere''), [[Santa Quattro Coronata|Santi Quattro Coronati]] in [[Santa Presseda|Santa Pressedi]]. Srednjeveške stavbe so številni stolpi, največja pa sta [[Torre delle Milizie]] in [[Torre dei Conti]], oba v bližini [[Rimski forum|Rimskega foruma]] (''Forum Romanum'') in ogromnega stopnišča, ki vodi do bazilike [[Santa Maria d' Aracoeli]] na [[Kapitolski grič]].
== Spomeniki na seznamu Unescove svetovne dediščine ==
Pod naslovom '''Zgodovinsko središče Rima, lastnosti svetega sedeža v tem mestu, ki uživa ekstrateritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura''' (''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'') so naslednji spomeniki v starem mestnem jedru Rima:
Po legendi, da sta Rim ustanovila Romul in Rem leta 753 pred našim štetjem, je bil Rim najprej središče rimske republike, nato rimskega imperija in je v 4. stoletju postal prestolnica krščanskega sveta. Mesto svetovne dediščine, razširjeno leta 1990 na obzidje Urbana VIII., vključuje nekatere od pomembnejših antičnih spomenikov, kot so forumi, Avgustov mavzolej, Hadrijanov mavzolej, Panteon, Trajanov steber in steber Marka Avrelija, pa tudi verske in javne zgradbe papeškega Rima. Svetovna dediščina obsega celotno zgodovinsko središče Rima znotraj mestnega obzidja v najširšem obsegu v 17. stoletju, kot tudi [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko sv. Pavla zunaj obzidja]]. Nepremičnina, kompleksna in stratificirana, vključuje izjemna arheološka območja, ki so integrirana v urbano tkivo.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/91 Unesco]</ref>
== Šport ==
Leta 1960 je Rim gostil [[Poletne olimpijske igre 1960|Poletne olimpijske igre]]. Tukaj imata sedež dva pomembna italijanska [[nogometni klub|nogometna kluba]], [[A.S. Roma]] in [[S.S. Lazio]], ki svoje domače tekme igrata na [[Stadio Olimpico|olimpijskem stadionu]]. V mestu je med letoma [[Sezona Velikih nagrad 1925|1925]] in {{F1|1954}} potekala [[Dirke za Velike nagrade|dirka]] za [[Velika nagrada Rima|Veliko nagrado Rima]].
== Povezave ==
Rim je od leta 1956 ekskluzivno mesto-dvojček [[Pariz]]a,<ref>{{navedi splet| url=http://www.paris.fr/politiques/paris-a-l-international/paris-ville-monde/les-pactes-d-amitie-et-de-cooperation/rub_6587_stand_16468_port_14974 |title=Les pactes d'amitié et de coopération |work=Paris.fr |accessdate=24.7.2014}}</ref> po načelu »''Solo Parigi è degna di Roma; solo Roma è degna di Parigi''« (»Samo Pariz je vreden Rima; samo Rim je vreden Pariza«). Druge mednarodne povezave z mesti (pobratena, sestrska ali partnerska mesta) so:
{{stolpci|3|
* {{ikonazastave|Bolivija}} [[Achacachi]], Bolivija
* {{ikonazastave|Alžirija}} [[Alžir]], Alžirija
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]], Srbija
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Brasília]], Brazilija
* {{ikonazastave|Egipt}} [[Kairo]], Egipt
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]], Ukrajina
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Krakov]], Poljska
* {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]], Združeno kraljestvo
* {{ikonazastave|Pakistan}} [[Multan]], Pakistan
* {{ikonazastave|Indija}} [[Mumbaj]], Indija
* {{ikonazastave|Španija}} [[Madrid]], Španija
* {{ikonazastave|Španija}} [[Marbella]], Španija
* {{ikonazastave|Kanada}} [[Montreal]], Kanada
* {{ikonazastave|ZDA}} [[New York City]], ZDA
* {{ikonazastave|Ljudska republika Kitajska}} [[Peking]], LR Kitajska
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Plovdiv]], Bolgarija
* {{ikonazastave|Indija}} [[New Delhi]], Indija
* {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seul]], Južna Koreja
* {{ikonazastave|Avstralija}} [[Sydney]], Avstralija
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]], Albanija
* {{ikonazastave|Japonska}} [[Tokio]], Japonska
* {{ikonazastave|Belgija}} [[Tongeren]], Belgija
* {{ikonazastave|Tunizija}} [[Tunis]], Tunizija
* {{ikonazastave|ZDA}} [[Washington, D.C.]], ZDA
}}
== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Viri ==
* Rus Roman, ''Vodnik po Rimu'', Družina, Ljubljana 1999,{{COBISS|ID=97689600}}
* Hughes Robert, ''Rim'', Modrijan, Ljubljana 2014,{{COBISS|ID=27613312}}
* Valigi Cinzia, ''Rim in Vatikan: Sikstinska kapela, Castel Gandorfo, Tivoli'' , Narni, Plurigraf, med 2000 in 2012 {{COBISS|ID=753224}} ISBN 978 88 7551 212 0
* Boldrini Fabio, Castelucci Leonardo, Giuntoli Stefano, ''Il libro d'oro di Roma'', Casa editrice Bonechi, Firenze 1988 (v italijanščini)
* ''Rim od začetkov do naših dni'', Lozzi Roma S.A.S., 1999, ISBNː 978-88-86843-67-6
== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{zbirka|Rome|Rim}}
* {{Wikipotovanje-medvrstično|Rome}}
* [http://www.comune.roma.it/PCR/do/jpsite/Site/home Uradna spletna stran mestnih oblasti] {{ikona it}}
* [http://www.rim.veleposlanistvo.si/ Spletne strani slovenskega veleposlaništva v Rimu]
{{Navboxes
| |||