Antonie van Leeuwenhoek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 23:
V Delftu je kupil hišo z delavnico in odprl suknarsko obrt ter se poročil. Žena Barbara je umrla 12 let kasneje, leta 1666, pet let po tem se je poročil vnovič, tokrat z njeno sorodnico Cornelio Swalmius. Leta 1662 je bil imenovan za komornika pri visokih mestnih uradnikih, kar mu je prineslo stalen vir prihodkov. Pridobil je tudi funkcijo [[geodezija|geodeta]] ter opravljal za mestne oblasti več uradnih nalog. Bil je med drugim upravljavec premoženja obubožanega slikarja [[Jan Vermeer van Delft|Jana Vermeerja]] po njegovi smrti in vinarski inšpektor.
[[slika:Leeuwenhoek Microscope.png|thumb|left|Eden od redkih ohranjenih mikroskopov van Leeuwenhoekove izdelave]]
Leta 1668 je obiskal [[London]], kjer se je verjetno seznanil s [[Robert Hooke|Hookeovo]] knjigo ''[[Micrographia]]'', takrat med izobraženci zelo popularnim delom. Že prej se je naučil izdelovati preproste povečevalne leče, ki so jih suknarji uporabljali za kontrolonadzor kvalitetekakovosti, Hookeove risbe pa so ga navdušile nad takrat še praktično neznanim mikroskopskim svetom, tako da je ves svoj prosti čas posvetil izdelovanju mikroskopov in opazovanju različnih objektov. Leta 1673 je nedolgo prej ustanovljena [[Kraljeva družba]] prejela njegovo pismo, ki ga je tajniku [[Henry Oldenburg|Henryju Oldenburgu]] posredoval van Leeuwenhoekov someščan, zdravnik in anatom [[Regnier de Graaf]]. V pismu, ki je bilo (prevedeno) objavljeno v društveni reviji ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'', je poročal o prvih grobih opazovanjih [[plesni]], [[obustni aparat|obustnega aparata]] [[čebele]] in [[Zajedavske uši|uši]].
 
Od takrat pa praktično do smrti je izdeloval svoje mikroskope in opazoval drobne organizme ter druge mikroskopske strukture, Kraljevi družbi je poslal skoraj 400 pisem z opisi in skicami. Vsa pisma so v [[Nizozemščina|nizozemščini]], saj ni znal drugih jezikov, skice pa je izdeloval najeti risar po njegovih opisih. Izdelal je tudi na stotine mikroskopov, od katerih je ostalo ohranjenih devet. Leta 1680 je bil izvoljen za polnega člana Kraljeve družbe, kar je štel za izjemno čast. Do konca stoletja je imel na račun pisem, ki so bila prevajana in objavljena na mnogih krajih, skoraj zvezdniški status. Obiskovali so ga vladarji in učenjaki, kot so [[Gottfried Wilhelm Leibniz]], [[Viljem III. Oranski]] in [[Peter Veliki]], ki so želeli videti njegove preparate. Vendar je bila njemu pozornost odveč, saj ga je odvračala od dela, zato je mnoge ugledne goste zavrnil. Bil je preprost in v manirah včasih grob človek, ki ga je gnala le neusahljiva radovednost. Hkrati ni rad poslušal kritike, poleg tega pa je ljubosumno varoval svoje tehnike, saj se je bal, da bi ga zgodovina pozabila, če bi se drugi začeli obširneje ukvarjati z mikroskopijo. Obiskovalcem je kazal le dva ali tri manj kvalitetne mikroskope in dajal vtis, da je izdelava izjemno težavna. Robert Hooke je pred svojo smrtjo zaskrbljeno zapisal, da leži celotna mikroskopija na plečih tega človeka.