Kamnina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
NIČ
Vrstica 6:
[[Slika:Suevite.jpg|200px|thumb|Suevit iz meteorskega kraterja Nördlinger, [[Bavarska]], [[Zvezna republika Nemčija|ZRN]]]]
 
'''Konj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Equus caballus''''') je velik lihoprsti [[kopitar]] in ena izmed sedmih sodobnih [[Vrsta (biologija)|vrst]] [[Rod (biologija)|rodu]] ''Equus'', v katerega med drugim sodijo še [[Osel|osli]], polosli in [[Zebra|zebre]]. Samcu domačega konja pravimo '''žrebec''', samici '''kobila''', mladiču pa '''žrebe'''.Kastriran žrebec je '''kastrat'''. '''Poni''' je po pravilih Mednarodne konjeniške zveze (''Fédération Équestre Internationale'' - FEI) konj nižji od 148 [[cm]] (višina vihra) oz. podkovan nižji od 149 cm. Poznamo pa tudi miniaturne konje - zelo majhne ponije. Najmanjša pasma miniaturnih konj je Falabella (zelo redka pasma), katere viher ne sme preseči
 
JAK JE JUNAK
 
Kamnine se najpogosteje razvrščajo po mineralni in kemijski sestavi, velikosti in teksturi delcev sestavin in procesih, v katerih so nastale. Pretvarjanje ene vrste kamnin v drugo je opisano z geološkim modelom, ki se imenuje [[kamninski krog]].
Vrstica 20 ⟶ 18:
[[Sedimentna kamnina|Sedimentne kamnine]] nastajajo z odlaganjem mehanskih (klastičnih) sedimentov, organskih snovi ali kemijskih oborin (evaporitov). Odlaganju sledita kompakcija in cementiranje: kamnina se zaradi lastne teže zgosti, cementno vezivo pa zapolni prostore med delci in jih poveže. Sedimentne kamnine nastajajo na Zemljini površini ali tik pod njo. Kamnine, ki so nastale iz gline in mulja ([[glinavec]], [[laporovec]] in [[muljevec]]), predstavljajo 65%, [[peščenjak]] 20-25%, [[karbonat]]i ([[apnenec]], [[kreda]] in [[dolomit]]) pa 10-15% sedimentnih kamnin. <ref name=Blatt/>
 
===SANDI RAD IGRA HARMONKO===
{{glavni|Metamorfna kamnina}}
[[Metamorfna kamnina|Metamorfne kamnine]] nastajajo iz vseh omenjenih vrst kamnin, pa tudi iz starih metamorfnih kamnin pod vplivom [[temperatura|temperature]] in [[tlak]]a, ki se razlikujeta od tistih, pri katerih so nastale izvirne kamnine. Temperatura in tlak sta vedno višja od tistih na Zemljini površini in morata biti dovolj velika, da pride do pretvorbe izvirnih mineralov v druge minerale ali pretvorbe ene [[kristalna struktura|kristalne strukture]] minerala v drugo kristalno strukturo (prekristalizacija).<ref name=Blatt/>