Arhiv Republike Slovenije: Razlika med redakcijama

[[Slika:DomobranskaVojasnica-Ljubljana.JPG|sličica|Prostori Arhiva RS v kompleksu nekdanje vojašnice ob Roški cesti, ki čakajo na obnovo<ref>{{Navedi splet|title=Obnova Roške kasarne bi rešila prostorsko stisko arhiva|url=https://www.dnevnik.si/1042466031|website=Dnevnik|accessdate=2019-06-12}}</ref>]]Osrednji državni arhiv Slovenije je bil ustanovljen novembra 1945 kot samostojna državna ustanova pod neposrednim nadzorstvom ministra za prosveto. Deloval je za območje celotne Slovenije, saj ostalih pokrajinskih arhivov, z izjemo Mestnega arhiva ljubljanskega, današnjega [[Zgodovinski arhiv Ljubljana|Zgodovinskega arhiva Ljubljana]], še ni bilo. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja so jih polagoma začeli ustanavljati, a zaradi pomanjkljivih predpisov niso oblikovali popolne arhivske mreže. V letih 1945–1953, je arhiv gostoval v Narodnem muzeju v Ljubljani, na podstrešju [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] in po kleteh razpuščenih uradov v Ljubljani. Leta 1953 je dobil v uporabo prostore v prvem nadstropju Virantove hiše in Gruberjeve palače. Leta 1965 je arhiv končno prevzel v upravljanje celoten kompleks med Levstikovim trgom, Zvezdarsko in Rožno ulico. Z adaptacijo pa je pričel dobro desetletje kasneje, v letih 1977–1979, še prej, v letih 1972–1976, pa je sezidal prvo namensko arhivsko skladišče Sloveniji. Z restavratorskimi deli na stopnišču in freskah leta 1981 je bila obnova v glavnem končana. Leta 1994 so bili za potrebe arhiva predvideni prostori [[Domobranska vojašnica, Ljubljana|nekdanje vojašnice]] ob Roški in Poljanski cesti, ki so bili do leta 2006 delno obnovljeni. Tja je bilo preseljeno mlajše arhivsko gradivo, ki ga je arhiv še v začetku tretjega tisočletja hranil kar na sedmih lokacijah.