Kemija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Kemijska reakcija: pp |
ok |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Antoine_lavoisier_color.jpg|thumb|right|250px|Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije«]]
'''Kemija''' (koptsko/egipčansko kēme - ''(črna) zemlja'', [[grščina|grško]] {{jezik-el2|χημεία}}:
''umetnost (predelave) [[Kovina|kovin]]'', [[arabščina|arabsko]] الخيمياء: al-kīmiyá - ''umetnost pretvarjanja'') je [[znanost]], ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med [[Kemijska reakcija|kemijskimi reakcijami]]. Kemija je tudi fizikalna znanost, ki preučuje zgradbo [[atom]]ov, [[Molekula|molekul]], [[kristal]]ov in drugih oblik snovi in energetske spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Sodobna kemija se je razvila iz [[alkimija|alkimije]] po »kemijski revoluciji« leta [[1773]]. Kemija se je sčasoma razdelila na več disciplin, ki jih ni mogoče natančno razmejiti. Mednje spadajo [[anorganska kemija]], ki preučuje snovi neorganskega izvora, [[organska kemija]], ki preučuje organske snovi (kemijo [[ogljik]]a), [[biokemija]], ki preučuje snovi v živih organizmih, [[fizikalna kemija]], ki preučuje predvsem energetske spremembe ter [[analizna kemija]], ki ugotavlja sestavo in zgradbo neznanih vzorcev. V zadnjih letih so se pojavile tudi zelo specializirane poddiscipline, na primer [[nevrokemija]], ki preučuje kemijo [[živčni sistem|živčnega sistema]] [[živali]] (predvsem [[človek]]a).
Vrstica 40 ⟶ 42:
Pohlep po [[zlato|zlatu]] je pripeljal do postopkov za njegovo rafiniranje. Zaradi pomanjkljivega znanja so bili ljudje prepričani, da je rafiniranje pretvarjanje snovi in ne povečevanje njene čistoče. Mnogi učenjaki tistega časa so bili zato prepričani, da obstoja način, s katerim bi cenene kovine pretvorili v plemenite. Rodila se je [[alkimija]] in iskanje ''kamna modrosti'', za katerega so menili, da takšno pretvorbo opravi s preprostim dotikom.<ref>[http://www.chemheritage.org/explore/ancients-time.html Alchemy Timeline] - Chemical Heritage Society</ref> Večino takrat znanih metod rafiniranja je v svojem delu ''Naturalis Historia'' (Prirodopis) opisal [[Plinij Starejši]].
Mnogi poznavalci trdijo, da so bili prvi kemiki [[Arabci]] in [[Perzijci]], ki so v kemijo vpeljali natančno opazovanje in nadziranje eksperimentov ter odkrili mnogo kemičnih spojin.<ref name="Will">Will Durant (1980), ''The Age of Faith (The Story of Civilization, Volume 4)'', p. 162-186, Simon & Schuster, ISBN 0-671-01200-2</ref> Najvplivnejši islamski kemiki so bili Džabir ibn Hajjan (721-815), v Evropi znan kot Geber,<ref>Derewenda, Zygmunt S. (2007), »On wine, chirality and crystallography«, Acta Crystallographica Section A: Foundations of Crystallography 64: 246–258 [247]</ref> al-Kindi (umrl 873), al-Razi (umrl 925) in al-Biruni (umrl 1048).<ref>Dr. K. Ajram (1992), ''Miracle of Islamic Science'', Appendix B, Knowledge House Publishers, ISBN 0-911119-43-4.</ref> Geberjeva dela so postala v [[Evropa|Evropi]] znana v 14. stoletju, ko jih je v [[latinščina|latinščino]] prevedel španski kemik psevdo-Geber. Na področju metalurgije so bili v tistem času zelo pomembni [[Indijci|indijski]] alkimisti in metalurgi.<ref name=Will/>
V Evropi se je kemija začela razvijati v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] po več [[epidemija]]h [[kuga|kuge]]. Ljudje so začeli iskati [[zdravilo|zdravila]] zanjo in verjeli v obstoj ''eliksirja življenja'' oziroma ''eliksirja večne mladosti'', ki ga, tako kot [[kamen modrosti|kamna modrosti]], niso nikoli odkrili.
| |||