Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Črna pri Kamniku: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp infopolje, wd
Eihel (pogovor | prispevki)
small tags in good place
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vrstica 126:
ki je v prvih dveh desetletjih 16. stoletja deloval v [[Kamnik]]u in je morda identičen z [[Mojster kranjskega oltarja|mojstrom kranjskega oltarja]]; mnenja strokovnjakov se pri tem razhajajo.<ref name = »G300«/>
<gallery mode=packed heights="160px">
File:cerkev sv Primoža nad Kamnikom 35.jpg|<small>freske na južni steni ladje</small>
File:cerkev sv Primoža nad Kamnikom 42.jpg|<small>prizori iz Marijinega življenja (''oznanenje'', ''Marijina poroka'', ''obiskovanje'', ''Jezusovo rojstvo'')</small>
File:cerkev sv Primoža nad Kamnikom 51.jpg|<small>sveta Elizabeta v ostenju ob oknu</small>
File:cerkev sv Primoža nad Kamnikom 66.jpg |<small>sestavljena slika fresk na severni steni ladje</small>
File:Cerkev sv. Primoža in Felicijana - freska Marije Zaščitnice (l. 1504).jpg | <small>Marija, zaščitnica cerkvene in posvetne družbe (detajl)</small>
File:Cerkev sv. Primoža in Felicijana - del znamenite baročne freske (l. 1504).jpg |<small>motiv kraljevega preiskujočega pogleda<ref>stari kralj upira pogled v Jezusa, da bi se prepričal ali je res rojen kot popoln človek z vsemi človeškimi udi</ref> (detajl)</small>
</gallery>
Freske so v zadnjih dveh stoletjih restavrirali trikrat: leta 1840 (Kurz pl. Goldenstein), leta 1912 ([[Matej Sternen]]) in leta 1963 ([[Izidor Molè]] s sodelavci).<ref name = «I«> Informacijska deska</ref> Verjetno pa so bile prvič restavrirane že leta 1592, na kar napeljuje monogram ''EW'', podpis ljubljanskega slikarja [[Elias Wolf starejši|Eliasa Wolfa starejšega]], ki se nahaja ob letnici ''1592'' na borduri pod ''pohodom treh kraljev''. Njegova preslikava je najočitnejša v figurah konja srednjega kralja in njegovega spremljevalca, ki s svojo plastičnostjo in izrednim realizmom daleč presegata slogovno stopnjo umetnosti na prehodu v [[Renesansa|renesanso]], ki sicer določa ostalo poslikavo.<ref name=«G301«>Gotika, str. 301</ref>