Žička kartuzija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 97:
Cerkev je bila po redovnih pravilih dolga enoladijska stavba z ravnim vzhodnim zaključkom, od leta 1321 z [[korna pregrada|letnerjem]] na dva dela razdeljenim [[prezbiterij]]em (na tistega za patre in drugega za brate konverze). Ali je bila cerkev že v [[romanika|romaniki]] obokana se ne ve, ker so jo pred letom 1400 prezidali v [[gotika|gotskem slogu]].<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=30}}</ref>
Ustanovitelja kartuzije Otokarja III., njegovo ženo Kunigundo in kasneje še sina Otokarja IV. so kartuzijani pokopali v grobnici k cerkvi sv. Janeza Krstnika prizidane kapele, kasneje nadzidane za eno nadstropje, ki so jo različno imenovali »zakristija«, »prelatova kapela« ali »Otokarjeva kapela« in ki naj bi po [[Avguštin Stegenšek|Stegenšku]] v 18. stoletju res služila obojnemu namenu. Po razpustitvi kartuzije so dali štajerski deželni stanovi leta 1827 njihove posmrtne ostanke preseliti v samostan Rein pri [[Graz|Gradcu]]. Prvotna marmorna nagrobna plošča [[Otokar IV. Štajerski|Otokarja IV.]], prvega [[Štajerska (vojvodina)|štajerskega vojvode]] in zadnjega Traungauca, ki jo umetnostni zgodovinarji datirajo v sredino 13. stoletja, je bila iz Žičke kartuzije med leti 1756 in 1848 preseljena v podružnično cerkev [[Sveti Areh|sv. Areha]] na Pohorju, kjer je še danes. Zaradi pokojnikovega nekoliko kroni podobnega vojvodskega klobuka na njej so dolgo domnevali, da gre za relief sv. Henrika.
Gotsko obokano cerkev so opremili tudi s strešnim stolpičem. Leta 1640 je dobila nov glavni vhod in pevsko emporo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=432}}</ref> Krogovičje na visokih oknih se je delno ohranilo, tudi nekaj [[sklepnik]]ov, ki kažejo na to, da so stavbeniki prišli iz avstrijskih delavnic, medtem ko je bil slikar, ki je naslikal upodobitev križanja (med 1391 in 1397), šolan v čeških deželah.<ref name="ReferenceA"/> V času [[Barok|baročne]] prenove, okoli 1720-1730, je Mihael Pogačnik, kipar iz [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]], za cerkev izdelal več kipov in Križev oltar, ki je danes v [[Župnija Frankolovo|župnijski cerkvi na Frankolovem]].
| |||