Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 16:
V 19. stoletju so nemško govoreči protestantski priseljenci ustanovili nove evangeličanske cerkvene občine v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Celje|Celju]] ter v [[Maribor]]u. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] evangeličanske dejavnosti v teh mestih niso bile možne. Šele v petdesetih letih so [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanske]] oblasti dovolile ponovno otvoritev cerkva v Ljubljani ter v Mariboru. Danes so tamkajšnji evangeličani večinoma priseljenci iz Prekmurja ter njihovi potomci.
Po koncu prve svetovne vojne je bilo 10 cerkvenih občin ločenih od Sombotelske škofije, zato je od leta 1919 začel delovati [[Prekmurski evangeličanski seniorat]], ki je bil uradno ustanovljen tri leta kasneje. Ker je v 16. in 17. stoletju ze obstajal prvi seniorat, ki ga je vodil štajerski Slovenec [[Tomaž Križan]], imenujejo nekateri zgodovinarji seniorat, ustanovljen 1919, tudi drugi prekmurski seniorat. Ta je bil ustanovljen leta 1922 v Murski Soboti, vodil pa ga je vse do svoje smrti [[Števan Kovatš]], ki je tako postal prvi in zadnji prekmurski senior. Leta 1941 je bil prekmurski seniorat razpuščen, tedanji senior Kovač, ter senioratski inšpektor Josip Benko pa sta dobila dosmrtna naslova častnega seniorja, ter častnega senioratskega inšpektorja. Vsi nadaljnji seniorji so tako vodili evnagličansko cerkev v SR Sloveniji in ne več prekmursko ev. cerkev. Leta 2002 so izvolili prvega škofa,
Današnja Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Sloveniji se je organizirala na podlagi statuta iz leta 1977 in je članica [[Svetovna luteranska zveza|Svetovne luteranske zveze]] in [[Konferenca evropskih Cerkva|Konference evropskih Cerkva]].
| |||