Hongkong: Razlika med redakcijama

 

== Gospodarstvo ==

Hong Kong ima kapitalistično gospodarstvo, ki temelji na storitveni dejavnosti. Zanj so značilni nizki davki z minimalnim vmešavanjem države v gospodarstvo in vpetost v mednarodne finančne trge. Je 35. največje gospodarstvo na svetu z nomnalnim BDP v višini 2,74 bilijon HK (381 milijard ameriških dolarjev) Čeprav se je gospodarstvo Hong Konga leta 1995 uvrstilo na vrh indeksa ekonomske svobode fundacije Heritage ima ozemlje razmeroma visoko stopnjo dohodkovne neenakosti. Hongkonška borza je sedma najvčja a svetu s tržno kapitalizacijo 30,4 bilijona HK (3,8 bilijona ameriških dolarjev) od decembra 2018.

Izvozno uvozno gospodarstvo je deseto največje na svetu (2017), trgovana vrednost blaga je večja od bruto domačega proizvoda Hong Konga. Več kot polovica tovora je pretovor (blago, ki potuje skozi Hong Kong). Izdelki iz celine predstavljajo približno 40 odstotkov tega prometa. Strateška lega je Hong Kongu omogočala razvoj prometne in logistične infrastrukture. Kontejnersko pristanišče je eno najbolj obremenjenih na svetu prav tako letališče za mednarodni tovor. Največji izvozni trg sta Kitajska in ZDA.

 

Območje ima malo obdelovalnih površin in malo naravnih virov zato je večino stvari uvaža. Uvozi se več kot 90 odstotkov hrane. Kmetijska dejavnost znaša borih 0,1% BDP in predstavlja gojenje vrhunske hrane in cvetja. Čeprav je imelo ozemlje v času kolonialne dobe eno največjih proizvodnih gospodarstev v Aziji zdaj v glavnem prevladuje storitveni sektor. Sektor ustvari 92,7% gospodarske proizvodnje, javni sektor pa približno 10%. Med letom 1961 in 1997 se je BDP Hong Konga povečal za 180, BDP na prebivalca pa za 87. V primerjavi s celinsko Kitajsko pa je leta 1993 dosegel največ 27 odstotka. Leta je 2017 padel na manj kot tri odstotke saj je celina razvila in liberalizirala svoje gospodarstvo.

Gospodarska in infrastrukturna integracija s Kitajsko se je od začetka liberalizacije trga na celini leta 1978 močno povečala. To je omogočilo tudi izboljšanje in zgraditev številnih novih železniških povezav. Številni ekonomski dogovori so formalizirali trgovino med obema območjema pri čemer se je vsaka stran zavezala, da bo odstranila ovire pri trgovini in čezmejnih naložbah podobno kot pri Macau. Kitajska podjetja so po prenosu suverenosti razširila svojo gospodarsko prisotnost na ozemlju. Podjetja v celinskem prometu predstavljajo več kot polovico vrednosti indeksa Hang Seng kar je več kot pet odstotkov iz leta 1997.

Ko je celina liberalizirala svoje gospodarstvo se je Hong Kong soočil z močno konkurenco. Petdeset odstotkov kitajskega trgovinskega blaga, ki je bilo pripeljano skozi Hong Kong leta 1997 je padlo na približno 13 odstotkov leta 2015. Kljub temu pa sistem nizkih davkov, urejena zakonodaja in urejene storitve privabljajo številne čezmorske korporacije, ki želijo vzpostaviti svojo prisotnost v Aziji. Mesto ima drugo najvišje število sedežev podjetij v azijsko-pacifiški regiji. Hong Kong predstavlja vstopna vrata tujim naložbam na kitajski trg saj vlagateljem omogoča neposredni dostop do celinskih kitajskih trgov prek povezav s borzami v Šanghaju in Shenzhenu. Ozemlje je bilo prvi trg zunaj celinske kitajske kjer so bile na razpolago obveznice Dim sun in je največji trg za trgovanje z juani.