Budanje: razlika med redakcijama

dodanih 962 zlogov ,  pred 2 letoma
goli URLji -> predloge za citiranje
(popravki)
(goli URLji -> predloge za citiranje)
| zgrajeno =
}}}}
'''Budanje''' so [[vas]], ki leži ob vznožju gore [[Kovk (hribvrh)|Kovk]], nad cesto [[Ajdovščina]]-[[Vipava]] in pod cesto [[Ajdovščina]]-[[Col]] v [[Občina Ajdovščina|Občini Ajdovščina]], na najbolj vetrovnem delu [[Zgornja Vipavska dolina|Zgornje Vipavske doline]]. So druga največja vas v Zgornji Vipavski dolini za [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavcem]].
 
Na južni strani vas meji na [[Dolenje, Ajdovščina|Dolenje]] in [[Planina, Ajdovščina|Planino]], na vzhodni strani na [[Duplje]], [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] in [[Col]], na severni strani na [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]] ter na zahodni strani na [[Žapuže]] in [[Dolga Poljana|Dolgo Poljano]].
 
V Budanjah prebiva [[cestno kolesarstvo|cestni kolesar]] [[Kristijan Koren]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kristjan-koren-neumno-bi-bilo-da-bi-se-zadnji-dan-napil/370533 |title=Kristjan Koren: "Neumno bi bilo, da bi se zadnji dan napil" - RTVSLO.si |accessdate=28. september 2019 |date=28. julij 2015}}</ref> iz vasi pa izvira tudi [[glasbena skupina]] [[Big Bibls Brothers Band]]. V vasi so se rodili tudi: zgodovinar in narodopisec [[Janko Barle]] (1869-1941), finančni strokovnjak [[Josip Ferjančič]] (1885-1960), agronom [[Vinko Sadar]] (1897-1970) in raziskovalec zgodovine živinozdravstva [[Anton Stefančič]] (1896-1972).<ref name=leksikon>{{navedi knjigo |title=Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije |year=1968 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |cobiss=18172417 |page=20-21}}</ref>
 
==Zgodovina==
Najstarejša znana pisna omemba Budanj sega v leto 1499. Takrat je bila v vipavskem [[urbar]]ju omenjena vas, njeni prebivalci in cerkev sv. Nikolaja kot "sand Niclas chirchen zu Boldanach". Prva naselitev na območju vasi je še starejša, saj so [[arheolog]]i na območju imenovanem ''Pod Goričico'' našli ostanke prazgodovinske naselbine.<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=29538 |title=Budanje - Arheološko območje Pod Goričico - Register nepremične kulturne dediščine |accessdate=28. september 2019 |date=2010}}</ref>
 
Kot večina [[Primorska|primorskih]] vasi so tudi Budanje v zadnjih 150 letih bile del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]], [[Nacistična Nemčija|Nacistične Nemčije]] in [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], kar je pustilo določene kulturne posledice (npr. na narečju).
 
===Etimologija===
Obstajata dve teoriji o izvoru imena Budanje. Po prvi naj bi ime dobile po [[Ogri|ogrskem]] [[plemič]]u Budi, ki naj bi nekaj časa živel v najstarejšem zaselku Brithu<ref name=slovenia.info>{{navedi splet |url=http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Budanje-v-Vipavski-dolini.htm?_ctg_kraji=3148 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305142815/http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Budanje-v-Vipavski-dolini.htm?_ctg_kraji=3148 |archivedate=5. marec 2016 |title=Budanje - Towns - Slovenia - Official Travel Guide |accessdate= |date= |language=angleščina }}</ref>, po drugi pa naj bi se ime razvilo iz imena ''Vodanje'', ki naj bi ga vas dobila zaradi svojih treh [[potok]]ov; Šumljaka, Zalega potoka in Grabna (zanega tudi kot Stegovnik ali Dupeljski potok).
 
===Tradicija===
V Budanjah imata [[sadjarstvo]] in [[vinogradništvo]] že dolgo tradicijo, saj so budanjske [[marelice]], [[češnje]], [[hruške]] in [[grozdje]] včasih v jerbasih romali do [[Gorica|Gorice]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Trst]]a in [[Idrija|Idrije]].<ref name=slovenia.info /> Budanjci sadja niso zgolj pridelovali, pač pa so ga najbolj podjetni že na začetku [[19. stoletje|19. stoletja]] odkupovali po vsej Vipavski dolini ter ga nato na [[mula]]h in oslih tovorili v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Sadje je bilo zloženo v posebne škatle ovalne oblike s pokrovi, ki so jih izdelovali [[Ribničani]]. Pokrovi so bili žigosani z začetnicami lastnika in hišno številko. Tako se je budanjskih trgovcev oprijelo ime škatlarji.<ref name=leksikon />
 
Zaradi aromatične sorte imenovane budanjska marelica<ref>{{navedi splet |url=http://zgodbasadeza.eu/wp/izbor-sadnih-sort-3/marelice/ |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131103105352/http://zgodbasadeza.eu/wp/izbor-sadnih-sort-3/marelice/ |archivedate=3. november 2013 |title=Zgodba Sadeža - Marelice |accessdate= |date=}}</ref> so Budanje znane tudi kot dežela marelic.
 
==Zaselki==
Poleg podružnične šole se nahaja [[telovalnica]], ki se uporablja v šolske namene, za kulturna srečanja, [[Rekreacija|rekreacijo]] in zimsko [[lokostrelstvo]].
 
Nad Budanjami, pri vrhu hriba Kovka[[Kovk (vrh)|Kovk]]a se nahaja lahko dostopno [[padalstvo|padalsko]] in [[zmajarstvo|zmajarsko]] [[vzletišče]]. [[Pristajališče]] se nahaja na polju poleg ''Picerije Anje'', med Budanjami in [[Dolga Poljana|Dolgo Poljano]].
 
==Cerkve==
 
===Pohod na Kovk===
Lokalna [[krajevna skupnost]] vsako leto, zadnjo nedeljo v avgustu od leta 1986 organizira tradicionalni [[pohod]] na bližnji hrib [[Kovk (vrh)|Kovk]] (natančneje Sončnico). Od leta 2005 se istočasno organizira tudi [[gorski tek]].<ref>{{navedi splet |url=https://sites.google.com/site/skdbudanje/gorski-te-in-pohod-na-kovk |title=Gorski tek in pohod na Kovk - skd-budanje |accessdate=28. september 2019 |date=2009}}</ref>
 
==Podnebje==
4.680

urejanj