Budanje: Razlika med redakcijama

Drugi vzdelek, '''metličarji'''Budanjci so si Budanjcivzdevek metličarji zaslužili sz izdelavo sirkovimisirkovih krtačamikrtač in metlicamimetlic. Z njimi so si majhni kmetje in bajtarji, ob številnih drugih [[rokodelstvo|rokodelskih dejavnostih]], prislužili dodaten denar za preživetje. To rokodelsko dejavnost so pred leti oživili iz skorajšnje pozabe in danes je metlica simbol vasi.

V vasi je [[petje]] dobro zastopano, predvsem moško. Leta 200142014 je izšla knjižica ''Pesem je zaklad'' v kateri so domačini popisali in posneli lokalne[[ljudska glasba|ljudske pesmi]] lokalnega izvora. V letu 2017 je izšlo še nadaljevanje, z naslovom ''Tudi pevec je zaklad'', kjer soje bilipredstavljena predstavljenozgodovina petjepetja in nalokalni vasi[[zborovodja|zborovodje]].

V Budanjah imata [[sadjarstvo]] in [[vinogradništvo]] že dolgo tradicijo, saj so budanjske [[marelice]], [[češnje]], [[hruške]] in [[grozdje]] včasih v jerbasih romali do [[Gorica|Gorice]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Trst]]a in [[Idrija|Idrije]].<ref name=slovenia.info /> Budanjci sadja niso zgolj pridelovali, pač pa so ga najbolj podjetni že na začetku [[19. stoletje|19. stoletja]] odkupovali po vsej Vipavski dolini ter ga nato na [[mula]]h in oslih tovorili v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Sadje je bilo zloženo v posebne škatle ovalne oblike s pokrovi, ki so jih izdelovali [[Ribničani]]. Pokrovi so bili žigosani z začetnicami lastnika in hišno številko. Tako se je budanjskih trgovcev oprijelo ime '''škatlarji'''.<ref name=leksikon />

Zaradi aromatične sorte imenovane ''budanjska marelica''<ref>http://zgodbasadeza.eu/wp/izbor-sadnih-sort-3/marelice/</ref> so Budanje znane tudi kot "dežela marelic".