Petra (Jordanija): Razlika med redakcijama

== Zgodovina ==
=== Domordna oblast ===
Do leta 2010 pr. n. št. so se prvi kmetje naselili v [[Beidha|Beidhi]], predkeramično naselje severno od Petre <ref>{{cite web|title=A Short History|url=http://www.petranationalfoundation.org/history.html|publisher=Petra National Foundation|accessdate=13 February 2014}}</ref>. Petra je navedena v egipčanskih zapisih o pohodih in [[Amarnska pisma|Amarnskih pismih]] kot so ''Pel, Sela'' ali ''Seir''. Čeprav je bilo mesto ustanovljeno sorazmerno pozno, je tam že od nekdaj stalo svetišče. Židovski zgodovinar Josephus (približno 37-100) opisuje območje, ki so ga naseljevali Madianiti že leta 1340 pr. n. št., in da je narodu vladalo pet kraljev, ki so mu rekli: »Rekem, mesto, ki nosi to ime je uvrščeno najvišje v deželi Arabcev in ga do danes imenuje celoten arabski narod, po imenu njenega kraljevega ustanovitelja, Rekeme: Petra ga imenujejo Grki« <ref>{{cite web|last=Josephus|first=Flavius|accessdate=6 August 2016|title=Jewish Antiquities (iv.vii.§1) Translated by H. St. J. Thackeray|url=http://www.loebclassics.com/view/josephus-jewish_antiquities/1930/pb_LCL490.79.xml?mainRsKey=zBRKmE&result=1&rskey=O69i4Z |doi=10.4159/DLCL.josephus-jewish_antiquities.1930|publisher=Harvard University Press, 1930}}</ref>. Slavna arhitektura Petre in druga nabatejska mesta so imela pogosto grške arhitekte. <ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=YmZ9DAAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1405: The Making of a Civilization|pages=17|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2016}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=KFNCaZEZKYAC&pg|title=The Architecture of Alexandria and Egypt, C. 300 B.C. to A.D. 700, Volume 63|pages=97|accessdate=15 April 2018|publisher=Yale University Press|first=Judith|last=McKenzie|year=2007}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=9Y49DwAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1750: The Making of a Civilization|pages=56|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2017}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=u_-GBAAAQBAJ&pg|title=Art in the Hellenistic World: An Introduction|pages=18|accessdate=15 April 2018|publisher=Cambridge University Press|first=Andrew|last=Stewart|year=2014}}</ref>
 
Nabatejci so bili med mnogimi nomadskimi beduinskimi plemeni, ki so zavzeli Arabsko puščavo in se selili s svojimi čredami, kjer koli so našli pašnike in vodo. Seznanili so se z območjem v raznih letni časih in se trudili preživeti v slabih letih, ko so sezonske padavine izostale. Čeprav so Nabatejce najprej dajali v aramejsko kulturo, so sodobni znanstveniki zavrnili teorijo o tem. Namesto tega arheološki, verski in jezikovni dokazi potrjujejo, da so severno arabsko pleme <ref>{{cite book|url=https://books.google.jo/books?id=A0BdsFRX55cC|title=Arabs in the Shadow of Israel: The Unfolding of God's Prophetic Plan for Ishmael's Line|accessdate=8 July 2016|publisher=Kregel Academic|first=Tony|last=Maalouf|year=2003}}</ref>.
28.987

urejanj