Spodnje Škofije: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 24:
== Zgodovina ==
Iz časov [[Rimljani|Rimskega imperija]] so pri (sedanjih [[Hrvatini]]h), v Božičih, ohranjeni ostanki obcestnega gradišča, iz katerega so nadzirali promet na [[rimske ceste|rimski cesti]], ki je skozi Škofijski prag povezovala [[Trst]] (Tergeste) z mesti v [[Istra|Istri]]. Prvo zgodovinsko poročilo o tej cestni povezavi sega v leti 78 in 79 našega štetja, ko je rimski cesar Tit Flavij Vespazijan dal zgraditi cesto od Trsta do [[Pula|Pulja]]. Dokončal jo je njegov sin in po njunem rodbinskem imenu je dobila ime Via Flavia. Verjetno prav njej pripadajo leta 2002 najdeni ostanki cestnega tlaka na ankaranskem križišču Bivje (Bivio). Za časa [[Beneška republika|Beneške republike]] jo je dal leta 1775 s sredstvi iz javnih financ obnoviti [[Koper|koprski]] [[podeštat|podesta]] Pietro Dolphino, zato je dobila ime Strada Dolphina, na kar spominja odlomek stebra z napisom, ki stoji ob cerkvenem zvoniku v Spodnjih Škofijah.
Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] (od 12. junija 1945 do 5. oktobra 1954), ko so Plavje še spadale pod občino [[Milje (Tržaški zaliv)| Milje]], je v bližini potekala ''Morganova demarkacijska črta'' [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] med conama A in B.
Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre, od Plavij vse do reke [[Mirna (reka)|Mirne]], je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]].
Meja med [[Italija|Italijo]] in [[Jugoslavijo|Jugoslavijo]] je za dolgo vrsto let neživljensko ločila prebivalce nekdaj enotnih zaselkov v okolici. Do leta 1961 so bile del Plavij tudi [[Spodnje Škofije]], ki so tedaj postale samostojno naselje.
== Spodnje Škofije danes ==
| |||