Računalnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 149.62.78.231 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Oznaka: vrnitev
Brez povzetka urejanja
Vrstica 18:
===Prva računska naprava za splošno rabo===
[[File:Difference engine plate 1853.jpg|thumb|Del diferenčnega stroja [[Charles Babbage|Charlesa Babbaga]].]]
Prve računske stroje je zasnoval že francoski matematik Blaise Pascal (seštevanje in odštevanje) in nemški matematik Gottfried Leibniz (množenje in deljenje) v 17.stoletju. Ta sta omogočila osnovne kalkulatorske dosežke. Na tej napravi so opazno nadaljevali razvoj, a največji dosežek se je zgodil v okviru Analitičnega društva Univerze Cambridge. [[Charles Babbage]], angleški strojni [[inženir]] in polimatematik, je prvi začrtal način delovanja programabilnega računalnika, ki je sledil navodilom po tablicah z luknjicami in je opazno obogatil Pascalovo zasnovo s strojniškim znanjem. Stroj je deloval na paro in je po zasnovi in uporabi diferencialnih izračunov prvi in najpomembnejši preskok v razvoju računalniškega stroja. Babbage je običajno označen kot oče računalnika<ref>{{cite book | author=Halacy, Daniel Stephen | title = Charles Babbage, Father of the Computer | year = 1970 | publisher=Crowell-Collier Press | isbn = 0-02-741370-5 }}</ref>. Babbage je v zgodnjem 19. stoletju zasnoval in izumil prvi mehanični računalnik. Pri vpeljevanju diferencialnih izračunov in kotnih funkcij pri izračunavanju težjih matematičnih podvigov se je oprl na delo francoskega matematika Gasparda de Pronya, ki je pri delu logaritmičnih tabel in trigonometrije prepuščal po zgledu na industrijsko metodo tekočega traku izračune manjših delov računskega izraza preprostih delavcem, ki so opravili svoje delo in prepustili drugi skupini izračune. Po delu na njegovem revolucionarnem diferenčnem stroju, zasnovanemu za pomoč pri navigacijskih izračunih,navigreal je leta 1833 spoznal, da je možna izvedbaprvi

a tudi mnogo bolj zapletene naprave, t. i. ''analitični stroj''. Vnos programov in podatkov je predvidel s pomočjo [[Luknjana kartica|luknjanih kartic]], iznajdbo, ki je v tistem času omogočala krmiljenje [[Tkalstvo|tkalnih]] strojev. Kot izhod naj bi naprava uporabljala tiskalnik, črtalnik in zvonec. Stroj naj bi ravno tako bil zmožen luknjanja kartic s številkami, kar bi lahko uporabil kasneje med procesom izračunavanja. Stroj naj bi vključeval tudi aritmetično logično enoto (angl. ''arithmetic logic unit'', ALU), nadzornika tokov v obliki pogojnega vejenja in programskih zank, in naj bi vseboval tudi spomin, kar vse skupaj perdstavlja obliko, ki bi jo s sodobnimi pojmi opisali kot [[Alan Turing|Turingovemu]] [[Turingov stroj|stroju enakovredno]].<ref name="babbageonline">{{cite web|url=http://www.sciencemuseum.org.uk/onlinestuff/stories/babbage.aspx?page=5|title=Babbage|work=Online stuff|publisher=Science Museum|date=2007-01-19 |accessdate=2012-08-01}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.newscientist.com/article/mg20827915.500-lets-build-babbages-ultimate-mechanical-computer.html|title=Let's build Babbage's ultimate mechanical computer|work=opinion|publisher=New Scientist|date= 23 December 2010|accessdate=2012-08-01}}</ref>
 
Stroj je bil približno stoletje pred časom. Vse sestavne dele bi morali izdelati ročno, kar je bil velik problem za napravo, sestavljeno iz tisočev sestavnih delov. Sčasoma je zaradi odločitve angleške vlade, da zaustavi financiranje, projekt počasi zamrl. V razvoju se je Babbagu pridružila tudi [[Ada Lovelace]], sicer hčer [[George Noel Gordon Byron|lorda Byrona]], ki je znanstveni skupnosti predstavila nadaljnji razvoj Analitičnega stroja in tako prva predstavila vse možnosti sodobnega osebnega računalnika. Poleg Babbegeve zamisli stroja, ki lahko opravlja različne naloge, je ona dodala tudi dimenzijo izračunavanja tudi drugačnih vrednosti, ki se lahko prenesejo v glasbo, besede, simbolne vrednosti. Kot del predstavitve analitičnega stroja je ponudila tudi način, kako bi tak stroj lahko izračunaval naloge in tako velja za prvega računalniškega programerja. Ada Lovelace je ponudila Babbagu tudi poslovno sodelovanje, ki ga ta ni sprejel, ker se je opiral na vladno pomoč pri razvoju. Tako Ada Lovelace kot Babbage sta končala v revščini, Lovelace ni nadaljevala z objavljanjem znanstvenih del in postala kasneje celo odvisnik od igranja na srečo in opiatov.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Innovators, How a Group of Hackers, Geniuses, and Geeks Created the Digital Revolution|last=Isaacson|first=Walter|publisher=Simon&Shuster|year=2014|isbn=978-1-47113-879-9|location=|page=32|cobiss=}}</ref>