Severna Makedonija: Razlika med redakcijama

dodanih 1.590 zlogov ,  pred 11 meseci
m
vrnitev sprememb uporabnika 92.37.96.140 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp
m (vrnitev sprememb uporabnika 92.37.96.140 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp)
Oznaka: Vrnitev
{{Preusmeritev|Makedonija|druge pomene|Makedonija (razločitev)}}
{{Infopolje Država
|native_name = {{jezik|mk|Република Северна Македонија}}<br />{{jezik|al|Republika e Maqedonisë së Veriut}}
|conventional_long_name = Republika Severna Makedonija
|common_name = Severna Makedonija
|common_name2 = Severne Makedonije
|image_flag = Flag of the Republic of Macedonia.svg
|image_coat = Coat of arms of North Macedonia.svg
|national_anthem = {{jezik|mk|[[Denes nad Makedonija|Денес над Македонија]]}}<br /><small>»Danes nad Makedonijo«</small>
|national motto =
|official_languages = [[makedonščina]] (državni in uradni jezik)<br />[[albanščina]] (drugi uradni jezik)
|capital = [[Skopje]]
|latd=42 |latm=0 |latNS=N |longd=21 |longm=26 |longEW=E
}}
 
'''Severna Makedonija''' ({{jezik-mk|''Северна Македонија''}}, {{jezik-sq|Maqedonia e Veriut}}), uradno '''Republika Severna Makedonija''' (makedonsko ''Република Северна Македонија'', albansko ''Republika e Maqedonisë së Veriut''), je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s [[površina|površino]] 25.333 [[kilometer|km]]² in le malo več kot dvema [[milijon|milijonoma]] [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Severna Makedonija na [[zahod]]u meji na [[Albanija|Albanijo]], na [[jug]]u na [[Grčija|Grčijo]], na [[vzhod]]u na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na severozahodu na [[Kosovo]]{{Efn|name=kosovo|{{Kosovo-note}}}} ter na severovzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (515.000 prebivalcev).
 
== Zgodovina ==
 
{{glavni|Zgodovina Severne Makedonije}}
 
{{Popravi|razdelek|small=left}}
Zgodovina Severne Makedonije je močno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta si ozemlje razdelili [[Bolgarija]] in italijansko okupirana [[Albanija]].
 
Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju [[Protifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 8. septembra 1991 je bila na [[Referendum|referendumu]] izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]], ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele. Tekom [[Vojna na Kosovu|vojne na Kosovu]] leta 1999 je v Makedonijo prebegnilo okoli 360.000 etničnih [[Albanci|Albancev]], ki so se po koncu vojne vrnili na [[Kosovo]], vendar so albanski nacionalisti na obeh straneh meje zahtevali tudi avtonomijo oziroma neodvisnost delov Makedonije z albanskim prebivalstvom. Nemiri, ki so prerasli v oborožene upore, so bili končani avgusta 2001 z [[Ohridski sporazum|Ohridskim sporazumom]].
 
Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala [[Grčija]] zaradi spora o imenu države in njenih simbolov ([[Verginsko sonce|Verginskega sonca]] na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom ''Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija'' ([[Angleščina|angleška]] kratica ''FYROM''). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s [[Prespanski sporazum|Prespanskim sporazumom]], po katerem bi se država ''[[erga omnes]]'' preimenovala v ''Republiko Severno Makedonijo'', medtem ko bi se jezik imenoval ''makedonski'' in državljanstvo ''makedonsko/državljan Severne Makedonije''. Sporazum, ki sta ga premierja obeh držav [[Zoran Zaev]] in [[Aleksis Cipras]] dosegla junija 2018, je stopil v veljavo 12. februarja 2019.
Makedonija leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na [[Kosovo]] (159 km meje),{{Efn|name=kosovo}} na severu na [[Srbija|Srbijo]] (62 km), na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]] (148 km), na jugu na [[Grčija|Grčijo]] (228 km) in na zahodu na [[Albanija|Albanijo]] (151 km). Njen najvišji vrh je [[Veliki Korab]] (2764 m nm. v.), ki leži na zahodni meji države in velja za skupni najvišji vrh Makedonije in Albanije. Republika Makedonija je del širše geografske [[Makedonija (regija)|regije Makedonije]], ki zajema tudi sever Grčije in manjši del na zahodu Bolgarije.
 
== Geografija ==
Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, najnedavneje [[Potres v Skopju (1963)|leta 1963 v Skopju]].
Severna Makedonija leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na [[Kosovo]] (159 km meje),{{Efn|name=kosovo}} na severu na [[Srbija|Srbijo]] (62 km), na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]] (148 km), na jugu na [[Grčija|Grčijo]] (228 km) in na zahodu na [[Albanija|Albanijo]] (151 km). Njen najvišji vrh je [[Veliki Korab]] (2764 m nm. v.), ki leži na zahodni meji države in velja za skupni najvišji vrh Makedonije in Albanije. Republika Severna Makedonija je del širše geografske [[Makedonija (regija)|regije Makedonije]], ki zajema tudi sever Grčije in manjši del na zahodu Bolgarije.
 
Severna Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, najnedavneje [[Potres v Skopju (1963)|leta 1963 v Skopju]].
 
=== Površje ===
Površje v Severni Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke [[Vardar]] ali Povardarje.
 
Zahodni del predstavlja mladonagubano [[Šarsko-Pindsko gorovje]], grajeno iz [[Paleozoik|paleozojskega]] [[Skrilavec|skrilavca]] in [[Mezozoik|mezozojskega]] [[Apnenec|apnenca]] ([[Baba (Makedonija)|Baba]], [[Šar planina]], [[Korab]], [[Jakupica]], [[Nidže]]). Med gorami se nahajajo globoke doline [[Črni Drim|Črnega Drima]] in več gorskih [[Kotlina|kotlin]]: [[Polog]], [[Debarska kotlina]], [[Ohridska kotlina]], [[Prespanska kotlina]] in [[Pelagonija]].
 
=== Vodni sistem ===
Najpomembnejše reke v državi so [[Vardar]], [[Treska]], [[Crna reka]], [[Pčinja (reka)|Pčinja]], [[Bregalnica]], [[Strumica (reka)|Strumica]] in [[Črni Drim]]. Večina rek pripada [[Povodje|povodju]] [[Egejsko morje|Egejskega morja]] preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi. Manjši del na zahodu pripada [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju preko Črnega Drima in njegovih pritokov, medtem ko [[Binačka Morava]], reka na skrajnem severu države, pripada [[Črno morje|črnomorskemu]] povodju.
 
Severna Makedonija ima tri velika naravna [[Jezero|jezera]] in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je [[Ohridsko jezero]], ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Severni Makedoniji, ena pa Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana [[ohridska postrv]]. V njem se je ohranilo veliko število [[Endemit|endemičnih]] vrst živali. Zaradi teh posebnosti je jezero skupaj z mestom [[Ohrid]] na [[UNESCO]]-vem seznamu svetovnih znamenitosti. [[Prespansko jezero]] je drugo največje jezero Severne Makedonije, ki leži na tromeji z Albanijo in Grčijo. Ima številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru ležita dva nenaseljena otoka, Mali Grad in Golem (Veliki) Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. Tretje največje jezero je [[Dojransko jezero]] na makedonsko-grški meji. Relativno plitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namen namakanja.
 
<gallery>
 
== Upravna delitev ==
Severna Makedonija je razdeljena na osem statističnih regij, ki služijo samo za pravne in statistične namene:
 
* Skopska
{{Vrsta-odstotek|Ostalo|magenta|20993|1.04}}
}}
Po zadnjem popisu iz leta 2002 je Severna Makedonija štela 2.022.547 prebivalcev. Najnovejša uradna ocena iz leta 2009 znaša 2.050.671 prebivalcev.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Попис на населението, домаќинствата и становите во Република Македонија, 2002|publisher=Државен завод за статистика|url=http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf|language=mk,en}}</ref> Glede na podatke zadnjega popisa so največja [[etnična skupina]] [[Makedonci]], medtem ko so druga največja skupina Albanci, ki so prevladovali na severozahodu države.
 
=== Veroizpoved ===
Prevladujoča veroizpoved v državi je [[pravoslavje]], ki mu pripada 65 % prebivalstva. 0,4 % predstavljajo druge [[Krščanstvo|krščanske]] [[Denominacija (religija)|denominacije]]. [[Muslimani]] predstavljajo 33,3 odstotka prebivalcev, s čimer je Severna Makedonija država s petim največjim deležem muslimanov v Evropi (za [[Kosovo]]m,{{Efn|name=kosovo}} [[Turčija|Turčijo]], [[Albanija|Albanijo]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]).
 
=== Jezik ===
Državni in uradni jezik države je [[makedonščina]]. Makedonski jezik je soroden [[Bolgarščina|bolgarskemu jeziku]], a ima vidne podobnosti tudi s [[Srbščina|srbščino]] ter s [[Torlaščina|torlaškimi]] in [[Šopščina|šopskimi]] narečji. Standardna makedonščina je bila kodificirana po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi uradni jezik na državni ravni je [[albanščina]]. Drugi manjšinski jeziki so prav tako uradni v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva
=== Večja mesta ===
 
Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna, farmacevtska, gradbena in tekstilna industrija. Tekstilna industrija je zelo pomembna, saj zaposluje veliko ljudi. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 25 % BDP. Industrijski sektor zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva.
 
Severna Makedonija ima majhno, '''odprto gospodarstvo''', čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Storitveni sektor predstavlja 65 % BDP in zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika.
 
=== Kmetijstvo in kulturne rastline ===
Severna Makedonija je razgibana pokrajina z griči, dolinami, slapi, rekami, jezeri, gorami, zaselki in osamljenimi kmetijami. Med griči v dolinami se razprostirajo velika polja. Kmetijski sektor predstavlja 10 % BDP in zaposluje 17 % aktivnega prebivalstva. Na njih pridelujejo številno sadje in zelenjavo, žitarice, [[mak]] ter [[tobak]]. Severna Makedonija je daleč poznana po kvalitetni [[Paprika|papriki]], [[Paradižnik|paradižnikih]], [[Navadna kumara|kumarah]], [[Riž|rižu]]. V južni Severni Makedoniji, kjer se čuti sredozemsko podnebje, dobro uspevajo [[Oljka|oljke]] in [[Figa|fige]].
 
Ovčereja in kozjereja sta zelo pomemben del gospodarstva v državi. Severna Makedonija ima tudi rudna bogastva, predvsem [[železo]], [[baker]], in [[Svinec (razločiev)|svinec]]. Znani rudniki so: Sasa, Damjan in Bučim.
 
=== Industrijski sektor ===
Industrijski sektor Severne Makedonije predstavlja 25 % BDP, zaposluje pa približno 30 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija.
 
Industrijska proizvodnja v Severni Makedoniji je v letu 2014 zrasla za 4,8 %. Za leto 2015 je napovedana 4,9 %, za leto 2016 5,2 % in za leto 2017 5,6 % rast industrijske proizvodnje.
 
== Družba ==
Univerza za informacijsko znanost in tehnologija Sv. Pavel Apostol v Ohridu.
 
Poleg obstoječih univerz so nastale tudi vrsta zasebnih univerz, kakršna je European University, Slovanska Univerza Sveti Nikole, South East European University in druge. Univerzitetna nacionalna knjižnica se nahaja v Skopju. USAid je uspel z velikim projektom "Macedonia Connects" omrežiti Severno Makedonijo in osnovnošolsko in srednješolsko infrastrukturo z delujočim dostopom do svetovnega spleta. Večja mesta v Severni Makedoniji so pridobila WIFI dostop po območju ožjega centra mesta.
 
=== Mediji ===
 
=== Kultura ===
Severna Makedonija ima bogato kulturno dediščino tako v arhitekturi, poeziji in glasbi, prav tako hrani dediščino mnogih verskih objektov. Glasba se naslanja vidno na Bizantinsko cerkveno glasbo kot tudi na likovno dediščino Bizantinske tradicije. Severna Makedonija hrani bogato zbirko bizantinskih fresk, nastalih med 11. in 16.stoletjem. Poleg tega se letno odvija bogat kulturni program letnih festivalov filma, glasbe, literature in umetnosti.
 
Najpomembnejši kulturni dogodek v državi je Ohridski poletni festival klasične glasbe in gledališča, ki se imenuje Struške večeri poezije, ki vabijo pesnike z več kot 50 držav sveta. Viden je tudi Jazz festival Skopje, Mednarodni Kamera festival v Bitoli, Odprto mladinsko gledališče in podobno.
 
=== Kulinarika ===
Kulinarika Severne Makedonije se naslanja na balkansko izročilo, grške in turške jedi, a tudi na italijanske, nemške in še posebej madžarske jedilnike. Zaradi velike kmetije kmetijstva pri strežbi in relativno visokih temperatur čez leto, se kuhinja naslanja predvsem na svežo in raznoliko zelenjavo, ribe in mlečne izdelke. Značilni jedi sta [[šopska solata]] in [[tavče gravče]]. Vedno bolj se razvijajo tudi kvalitetne pijače, vino in žganje.
 
=== Šport ===
Nogomet in rokomet sta najbolj množična športa v Severni Makedoniji. Največji športni objekt v državi je nogometni stadion Arena Filip II.
 
Rokomet izstopa predvsem zaradi uspehov ženskih ekip. Leta 2002 je klub Kometal Skopje postal evropski prvak EHF Lige prvakov ženskih ekip. Severna Makedonija je organizirala tudi Evropsko prvenstvo v ženskem rokometu, ki se je odigravalo v Skopju in Ohridu.
 
Košarkaška reprezentanca je doživela najvišje uspehe leta 2011, ko so dosegli 4. mesto v Evropi. Domače tekme odigravajo v dvorani Boris Trajkovski Arena v Skopju. Množično so obiskani tudi sezonski športi, izstopa Ohridski plavalni maraton poleti, organizirana pa so tudi smučišča za zimske radosti. Severna Makedonija in njen Olimpijski komite si prizadeva k športnim in olimpijskim idealom.
 
== Sklici ==