Severna Makedonija: Razlika med redakcijama

|native_name = {{jezik|mk|Република Северна Македонија}}<br />{{jezik|al|Republika e Maqedonisë së Veriut}}

|conventional_long_name = Republika Severna Makedonija

|common_name = Severna Makedonija

|common_name2 = Severne Makedonije

|official_languages = [[makedonščina]] (državni in uradni jezik)<br />[[albanščina]] (drugi uradni jezik)

'''Severna Makedonija''' ({{jezik-mk|''Северна Македонија''}}, {{jezik-sq|Maqedonia e Veriut}}), uradno '''Republika Severna Makedonija''' (makedonsko ''Република Северна Македонија'', albansko ''Republika e Maqedonisë së Veriut''), je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s [[površina|površino]] 25.333 [[kilometer|km]]² in le malo več kot dvema [[milijon|milijonoma]] [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Severna Makedonija na [[zahod]]u meji na [[Albanija|Albanijo]], na [[jug]]u na [[Grčija|Grčijo]], na [[vzhod]]u na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na severozahodu na [[Kosovo]]{{Efn|name=kosovo|{{Kosovo-note}}}} ter na severovzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (515.000 prebivalcev).

{{glavni|Zgodovina Severne Makedonije}}

Zgodovina Severne Makedonije je močno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta si ozemlje razdelili [[Bolgarija]] in italijansko okupirana [[Albanija]].

Površje v Severni Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke [[Vardar]] ali Povardarje.

Najpomembnejše reke v državi so [[Vardar]], [[Treska]], [[Crna reka]], [[Pčinja (reka)|Pčinja]], [[Bregalnica]], [[Strumica (reka)|Strumica]] in [[Črni Drim]]. Večina rek pripada [[Povodje|povodju]] [[Egejsko morje|Egejskega morja]] preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi. Manjši del na zahodu pripada [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju preko Črnega Drima in njegovih pritokov, medtem ko [[Binačka Morava]], reka na skrajnem severu države, pripada [[Črno morje|črnomorskemu]] povodju.

Severna Makedonija ima tri velika naravna [[Jezero|jezera]] in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je [[Ohridsko jezero]], ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Severni Makedoniji, ena pa Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana [[ohridska postrv]]. V njem se je ohranilo veliko število [[Endemit|endemičnih]] vrst živali. Zaradi teh posebnosti je jezero skupaj z mestom [[Ohrid]] na [[UNESCO]]-vem seznamu svetovnih znamenitosti. [[Prespansko jezero]] je drugo največje jezero Severne Makedonije, ki leži na tromeji z Albanijo in Grčijo. Ima številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru ležita dva nenaseljena otoka, Mali Grad in Golem (Veliki) Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. Tretje največje jezero je [[Dojransko jezero]] na makedonsko-grški meji. Relativno plitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namen namakanja.

Severna Makedonija je razdeljena na osem statističnih regij, ki služijo samo za pravne in statistične namene:

Po zadnjem popisu iz leta 2002 je Severna Makedonija štela 2.022.547 prebivalcev. Najnovejša uradna ocena iz leta 2009 znaša 2.050.671 prebivalcev.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Попис на населението, домаќинствата и становите во Република Македонија, 2002|publisher=Државен завод за статистика|url=http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf|language=mk,en}}</ref> Glede na podatke zadnjega popisa so največja [[etnična skupina]] [[Makedonci]], medtem ko so druga največja skupina Albanci, ki so prevladovali na severozahodu države.

Prevladujoča veroizpoved v državi je [[pravoslavje]], ki mu pripada 65 % prebivalstva. 0,4 % predstavljajo druge [[Krščanstvo|krščanske]] [[Denominacija (religija)|denominacije]]. [[Muslimani]] predstavljajo 33,3 odstotka prebivalcev, s čimer je Severna Makedonija država s petim največjim deležem muslimanov v Evropi (za [[Kosovo]]m,{{Efn|name=kosovo}} [[Turčija|Turčijo]], [[Albanija|Albanijo]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]).

Državni in uradni jezik države je [[makedonščina]]. Makedonski jezik je soroden [[Bolgarščina|bolgarskemu jeziku]], a ima vidne podobnosti tudi s [[Srbščina|srbščino]] ter s [[Torlaščina|torlaškimi]] in [[Šopščina|šopskimi]] narečji. Standardna makedonščina je bila kodificirana po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi uradni jezik na državni ravni je [[albanščina]]. Drugi manjšinski jeziki so prav tako uradni v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva

Severna Makedonija ima majhno, '''odprto gospodarstvo''', čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Storitveni sektor predstavlja 65 % BDP in zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika.

Severna Makedonija je razgibana pokrajina z griči, dolinami, slapi, rekami, jezeri, gorami, zaselki in osamljenimi kmetijami. Med griči v dolinami se razprostirajo velika polja. Kmetijski sektor predstavlja 10 % BDP in zaposluje 17 % aktivnega prebivalstva. Na njih pridelujejo številno sadje in zelenjavo, žitarice, [[mak]] ter [[tobak]]. Severna Makedonija je daleč poznana po kvalitetni [[Paprika|papriki]], [[Paradižnik|paradižnikih]], [[Navadna kumara|kumarah]], [[Riž|rižu]]. V južni Severni Makedoniji, kjer se čuti sredozemsko podnebje, dobro uspevajo [[Oljka|oljke]] in [[Figa|fige]].

Industrijski sektor Severne Makedonije predstavlja 25 % BDP, zaposluje pa približno 30 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija.

Industrijska proizvodnja v Severni Makedoniji je v letu 2014 zrasla za 4,8 %. Za leto 2015 je napovedana 4,9 %, za leto 2016 5,2 % in za leto 2017 5,6 % rast industrijske proizvodnje.

Poleg obstoječih univerz so nastale tudi vrsta zasebnih univerz, kakršna je European University, Slovanska Univerza Sveti Nikole, South East European University in druge. Univerzitetna nacionalna knjižnica se nahaja v Skopju. USAid je uspel z velikim projektom "Macedonia Connects" omrežiti Severno Makedonijo in osnovnošolsko in srednješolsko infrastrukturo z delujočim dostopom do svetovnega spleta. Večja mesta v Severni Makedoniji so pridobila WIFI dostop po območju ožjega centra mesta.

Severna Makedonija ima bogato kulturno dediščino tako v arhitekturi, poeziji in glasbi, prav tako hrani dediščino mnogih verskih objektov. Glasba se naslanja vidno na Bizantinsko cerkveno glasbo kot tudi na likovno dediščino Bizantinske tradicije. Severna Makedonija hrani bogato zbirko bizantinskih fresk, nastalih med 11. in 16.stoletjem. Poleg tega se letno odvija bogat kulturni program letnih festivalov filma, glasbe, literature in umetnosti.

Kulinarika Severne Makedonije se naslanja na balkansko izročilo, grške in turške jedi, a tudi na italijanske, nemške in še posebej madžarske jedilnike. Zaradi velike kmetije kmetijstva pri strežbi in relativno visokih temperatur čez leto, se kuhinja naslanja predvsem na svežo in raznoliko zelenjavo, ribe in mlečne izdelke. Značilni jedi sta [[šopska solata]] in [[tavče gravče]]. Vedno bolj se razvijajo tudi kvalitetne pijače, vino in žganje.

Rokomet izstopa predvsem zaradi uspehov ženskih ekip. Leta 2002 je klub Kometal Skopje postal evropski prvak EHF Lige prvakov ženskih ekip. Severna Makedonija je organizirala tudi Evropsko prvenstvo v ženskem rokometu, ki se je odigravalo v Skopju in Ohridu.

Košarkaška reprezentanca je doživela najvišje uspehe leta 2011, ko so dosegli 4. mesto v Evropi. Domače tekme odigravajo v dvorani Boris Trajkovski Arena v Skopju. Množično so obiskani tudi sezonski športi, izstopa Ohridski plavalni maraton poleti, organizirana pa so tudi smučišča za zimske radosti. Severna Makedonija in njen Olimpijski komite si prizadeva k športnim in olimpijskim idealom.